Pred nami so praznični dnevi in božični večer. Čas prijaznih misli, veselja, dobrote in pozitivne energije. In čas, ko posameznik še bolj kot druge dni v letu začuti, da pripada. Pripada družini, družbi in narodu. Verjamem, da bomo to prijazno naklonjenost drug do drugega in skrb za sočloveka, bolne in onemogle, prenesli v vsak dan prihodnjega leta. Želim vam, da bi božične in novoletne praznike preživeli čim bolj lepo in v krogu tistih, ki so vam najdražji.
Tako je, sicer skromno, pa vendarle, državljane in državljanke preko spleta nagovoril predsednik te - prav nič več niti domnevno pravne države Slovenije - Janez Drnovšek. Podobno pameten je bil včeraj v svojem nagovoru ob osrednji državni slovesnosti ob obletnici plebiscita za samostojnost in neodvisnost Slovenije tudi slavnostni govornik in predsednik vlade Anton Rop, ki je navrgel še nekaj puhlic o zagotavljanju človekovega dostojanstva, varstvu človekovih pravic in spoštovanju ter razumevanju drugačnosti. Toda na času prijaznih misli neprimerna ustavnopravna dejstva v državi je danes opozorilo Ustavno sodišče, ki je zavrnilo koalicijski pravni manever oziroma uradno zahtevo državnega zbora za presojo morebitnih protiustavnih posledic referenduma o takoimenovanem tehničnem zakonu o izbrisanih.
Vladajoča večina državnega zbora, v imenu katere je ob včerajšnjem dnevu samostojnosti kot najbolj ljudskem izmed vseh slovenskih praznikov puhlice stresal predsednik vlade, je namreč po mnenju najvišje pravne inštance v državi – Ustavnega sodišča - zamudila sedemdnevni rok za presojo ustavnosti, ki ga določa zakon o referendumu in ljudski iniciativi. To pa še zdaleč ni vse. Morebitna zavrnitev tehničnega zakona o izbrisanih na naknadnem zakonodajnem referendumu večinskega dela prebivalcev te državne zgodbe o uspehu, ki je po trdnem prepričanju piscev premierjevega govora opravila zrelostni izpit, namreč po mnenju Ustavnega sodišča sploh ne bi povzročila tako hudih protiustavnih posledic, ki bi narekovale odločanje o prepozno vloženi zahtevi državnega zbora. Zato jo je zavrglo.
Ljudska iniciativa, ki so ji bile pravzaprav namenjene spletne besede o času prijaznih misli in skrbi za sočloveka predsednika republike, je sicer do iz stalnega registra prebivalcev izbrisanih sočlovekov vse bolj nestrpna. Kako si skrb za sočloveka v tej nepravni državi predstavlja sedanji predsednik republike, ki je zaradi svoje nedanje premierske vloge in javno znanega dejstva, da so ga na problem izbrisanih že pred leti opozarjali najvplivnejši domači pravni strokovnjaki, eden glavnih političnih sokrivcev za izbris, je ta pokazal včeraj, ko je med nekaj prvorazrednih državljanskih sočlovekov razmetal par kompletov srebrnih in častnih znakov svobode. Vsi naj bi s svojim predanim delom vsak na svojem področju veliko prispevali k družbi.
K družbi oziroma nepravni državi, v kateri državni zbor ne spoštuje zahtev Ustavnega sodišča, pa so največ prispevali prav domači politiki, ki si na račun v desno usmerjenega in na sploh rado nestrpnega ljudstva nabirajo za svojo ponovno izvolitev nujno potrebne politične točke. Ustavno sodišče koalicijsko večino Državnega zbora namreč ni pozabilo postaviti tudi pred za čas prijaznih misli neprijazna ustavnopravna dejstva. Rok za uresničitev odločbe o povrnitvi vseh pravic nezakonito izbrisanim prebivalcem Slovenije je potekel že 16. oktobra. In vse ostalo, razen s strani Državnega zbora v najkrajšem možnem času uresničena obvezna odločba Ustavnega sodišča lahko pomeni zgolj hudo kršitev načel pravne države.
Da ne bo pomote, z zadnjim javnim izrekanjem Ustavnega sodišča, je postalo dokončno tudi uradno priznano dejstvo, da Slovenija, od 16. oktobra 2003 ni več pravna država. In glede na politične ambicije domačih podpihovalcev nestrpnega volilnega telesa, dan, ko si bo ta status dokončno povrnila, sploh ni tako blizu. Najbolj zaslužni za to, pa so prav v notranjem ministrstvu zgolj domnevno levo usmerjenega Rada Bohinca iz Združene liste socialdemokratov. Kljub sprenevedanju njegova dolžnost, da takoj začne z izvrševanjem 8. točke odločbe ustavnega sodišča ni ugasnila. In to se po jeziku prava, ki ga imajo polna usta predpraznično razpoloženi oblastniki, ne bo spremenilo niti z morebitno zavrnitvijo tehničnega zakona na naknadnem referendumu.
Ste še vedno prepričani, da je čas za prijazne misli?
ODPOVED: Tudi današnji N-euro moment s času prijaznih misli neprijaznimi ustavnopravnimi dejstvi države Slovenije v zobeh - sem prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>