OFF NAPOVEDNIK

V Maleziji je služba za nadzor divjadi prevzela odgovornost za orangutana v ujetništvu, potem ko je prejela prijavo slabih življenjskih pogojev, ki jih ima ta žival v državnem živalskem vrtu. Samici Orangutana so namreč obiskovalci dajali cigarete, zaradi česar naj bi postala odvisna od te razvade.

Pristojni organi bodo samico sedaj preselili v center za divje živali, kjer bo lahko živela v simuliranih naravnih pogojih. Uradniki menda upajo, da bo zmanjšan stres v takšnih okoliščinah orangutanu tudi olajšal prehod z odvisnosti od cigaret. Ahmad Azhar Mohammed, direktor živalskega vrta Melaka, v katerem je orangutan trenutno nastanjen, je povedal, da je obiskovalcem odslej prepovedano dajanje cigaret opicam, saj kajenje za to vrsto ni normalno obnašanje.

Direktor se ob tem ni dotaknil možnih spekulacij, da življenje v ujetništvu prav tako ni normalno obnašanje za divje živali, zato morda ni presenetljivo, da si primat svojo mizerno eksistenco lajša z lahko dostopnimi cigaretami.

Vi pa berete zakajen OFF program Radia Študent, ki bi prav tako rad na izlet v divjino, v kolikor bi to pomenilo zmanjšano potrebo po cigaretnem dimu.

OFF PROGRAM

Evropski parlament bo ta teden na prvem plenarnem zasedanju po poletnem premoru odločal o predlogih sprememb za krepitev delovanja FRONTEX-a, agencije Evropske unije za nadzor zunanjih meja. Nova pravila predvidevajo, da bodo zunanje meje unije od konca leta 2011 nadzorovale skupne evropske mejne patrulje, ki jih bodo sestavljali nacionalni mejni stražniki. V skladu s pravili, države članice Evropske unije tudi ne bodo mogle zavrniti zahtev FRONTEX-a po osebju in opremi. Slednjo bo omenjena agencija lahko kupovala tudi sama, saj v tem pogledu ne bo odvisna od tovrstnih prispevkov držav. Spremembe pravil predvidevajo tudi imenovanje posebnega inšpektorja, ki bo zagotavljal, da FRONTEX pri svojem delu spoštuje temeljne človekove pravice.

Evropska komisija je ugotovila, da je ekonomska kriza močno obremenila javne finance držav članic Evropske Unije, ki se zaradi tega prednostno soočajo z zagotavljanjem vzdržnosti javnega dolga. Podatki kažejo, da se razmerje dolga do bruto domačega produkta še vedno povečuje. Dolg naj bi tako do leta 2012 dosegel stopnjo 83,3 odstotka BDP-ja. Napovedani varčevalni ukrepi naj bi tako do leta 2012 tudi zagotovili stabilizacijo javnega dolga. Ta se je sicer od leta 2007 povečal za 20 odstotkov.

Italijanski poslanci so začeli s splošno razpravo o slabih 55 milijard evrov vrednem varčevalnem paketu, s katerim želi vlada do leta 2013 uravnotežiti javne finance. Varčevalni paket med drugim predvideva povišanje davka na dodano vrednost z zdajšnjih 20 na 21 odstotkov, 3-odstotni solidarnostni davek za vse, ki letno zaslužijo več kot 300.000 evrov in dvig upokojitvene starosti za ženske s trenutnih 60 na 65 let, kar naj bi prišlo v veljavo leta 2014. V sklop varčevanja pa sodita še dve spremembi ustave, prva predvideva obvezo ohranjanja uravnoteženega proračuna, druga pa ukinitev pokrajin in prenos njihovih pristojnosti na dežele, zaradi česar so močno zaskrbljeni tudi predstavniki slovenske manjšine v Italiji. Pogovarjali smo se z Rudijem Pavšičem, predsednikom Slovenske Kulturno-gospodarske zveze v Trstu:



Francoska policija je zaslišala Dominique-a Strauss-Kahna, nekdanjega prvega moža Mednarodnega denarnega sklada, glede domnevnega poskusa posilstva francoske novinarke Tristane Banon. Ta je prijavo vložila po tem, ko so Strauss-Kahna v New Yorku priprli zaradi obtožb spolnega napada na hotelsko sobarico. Podobno kot v primeru sobarice je Strauss-Kahn zanikal vse obtožbe, proti novinarki pa vložil tožbo zaradi obrekovanja. Čeprav je newyorško sodišče doslej umaknilo vse obtožbe proti njemu, ga tam še vedno čaka civilna tožba sobarice.

Medtem ko v kontinentalni Evropi potekajo pozivi k večji integraciji v Evropsko Unijo, so v Veliki Britaniji vse glasnejši evro-skeptiki, ki so v preteklih dneh zbrali 100.000 podpisov za referendum o izstopu otoške države iz Evropske unije. To pomeni, da bo o predlogu razpravljal tubi britanski parlament. Med podpisniki so se znašli tudi člani večjih političnih strank, otoški zunanji minister in dolgoletni kritik Evropske Unije William Hague pa je povedal, da se Britaniji splača izstopiti iz Evropske Unije. Možnost izstopa pa je že zavrnil britanski premier David Cameron, ki meni, da bi morala Britanija namesto o izstopu razmišljati o tem, kako povečati vpliv na odločitve v Evropski uniji in tako ubraniti britanske nacionalne interese na področju enotnega trga ter zagotavljanja gospodarske rasti in nizkih cen energije.

Saadi Gadafi, nogometaš in eden od sinov nekdanjega libijskega samodržca Moamerja Gadafija, je na humanitarni podlagi dobil zatočišče v prestolnici Nigra, Niamey. Združene države Amerike so sicer Niger že opozorile, naj pridržijo in zasežejo lastnino vsem posameznikom, ki jih iščejo predstavniki nove oblasti v Tripoliju. Lokacija Saadijevega očeta Moamerja Gadafija je trenutno še vedno neznana, sam pa vztrajno ponavlja, da bo v Libiji ostal do svoje smrti. Zatočišče mu je sicer že ponudila revna afriška država Gvineja Bissau, katere premier Carlos Gomes Junior je izjavil, da niso pozabili vseh naložb, ki jih je Gadafi vložil vanjo, zato si še vedno zasluži spoštovanje in hvaležnost njenih prebivalcev.

V Gvatemali preštevajo glasove po predsedniških volitvah. Najbolje zaenkrat kaže nekdanjemu generalu Ottu Perezu Molini, ki je po trenutnih rezultatih prejel 37 odstotkov glasov in vodi pred največjim konkurentom Manuelom Baldizonom. Vendar pa bo moral Molina prejeti več kot 50 odstotkov glasov, če se želi izogniti drugemu krogu predsedniških volitev. Ta bo, v kolikor bo do njega prišlo, potekal novembra. Oba glavna kandidata za predsednika sta se v predvolilni kampanji strinjala, da je prioriteta v državi zagotoviti varnost, ki jo ogrožajo poulične bande in mehiški narkokarteli. Molina sicer kandidira za desno usmerjeno Patriotsko stranko in bi bil v primeru izvolitve prvi človek po letu 1986, ki prihaja iz vojske in ob tem še vodi Gvatemalo. Slednja velja za eno najrevnejših držav v Latinski Ameriki ter za pomembno tranzitno točko pri tihotapljenju drog iz Južne Amerike v Združene države Amerike.

Predsednik Enotne liste, edine slovenske stranke na avstrijskem Koroškem, Vladimir Smrtnik, je zadovoljen z napovedjo avstrijskega državnega sekretarja Josefa Ostermayerja. Ta pravi, da bodo avtohtone narodne skupnosti v Avstriji od leta 2012 dalje avtonomno odločale o porazdelitvi podpor, ki jih prejemajo od zveznega kanclerja. Več o napovedi Ostermayerja nam je povedal Smrtnik:



Pri sredstvih za manjšine je ponavadi tudi problem, da jih je velikokrat premalo. Vendar pa Smrtnik meni, da bo avtonomno razporejanje slovenske manjšine v Avstriji z denarnimi sredstvi imelo poleg odprave odvečne birokracije za posledico tudi več svobode za manjšino:



Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije se je odzvala na poročilo Svetovnega gospodarskega foruma, po katerem je Slovenija na lestvici konkurenčnosti padla za 12 mest. Sindikalist Lado Rožič meni, da so ocene omenjenega foruma o pre-togi delovnopravni zakonodaji v Sloveniji neutemeljene in nerealne, kar po njegovem dokazuje že množica brezposelnih. Opozoril je, da je bistveno večji problem naše konkurenčnosti omejen dostop podjetij do financiranja, za kar so krive banke in počasna državna administracija. Stroškov dela namreč ni več mogoče zniževati, saj so plače zaposlenih že sedaj na eksistenčnem minimumu, ki zaposlenih ne motivira k večji produktivnosti. O problemih minimalne plače govori Andreja Poje, strokovnjakinja za ekonomska vprašanja pri Zvezi Svobodnih Sindikatov:

Off je pripravil Luka T.