Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Ugrizniti, a kam? (1938 bralcev)
Torek, 13. 9. 2011
jassy



Pretekli teden smo si na odrskih deskah Španskih borcev lahko ogledali predstavo Ugriz. Avtorski projekt po nekajletni odsotnosti podpisuje Tina Janežić. Sokreiranje in oživitev koncepta dopisujeta slovenski plesalec Dušan Teropšič in belgijski plesalec, igralec in glasbenik Erik Willekens. Slednji nastopi tudi na mestu asistenta režije in dramaturga.

Prepletanje različnih žanrskih prvin, segajoče od plesnega, klovnskega, in variacij fizičnega gledališča v skupno strukturo ni za Janežićevo nič novega. Različne žanre in discipline je uspešno kombinirala tako v svojem solu Babuška iz leta 2008 kot tudi v predstavi Iluzija iz kartona iz leta poprej. Omenjene strategije se posluži tudi v svoji najnovejši stvaritvi.


Predstava Ugriz v središče postavlja ljubezen, idealizirano, utopično, romantično, in njen kontrapunkt sprevrženega nasilja. V nekakšni varietejski zasnovi avtorica preigrava nekaj izbranih, na klišeju utemeljenih scenarijev partnerskega odnosa. Omenjeno tematiko bi bilo moč ugledati kot izziv, poskus prevpraševanja še vedno prisotnih, v patriarhat ujetih moških in ženskih pozicij, kot tudi partnerskega odnosa, v katerem se le-te porajajo. Razgrniti in ne utrjevati predstavo o biološki in družbeni spolni določenosti, ki služi kot regulatorna fikcija.

Osladna, a kljub temu obetavna kinematografska uvodna špica se polašča estetike klasične hollywoodske kinematografije oziroma melodrame iz začetka štiridesetih let. V kontradikciji z uvodno špico gledalcu ne ponudi kiča popolne ljubezni ali celo njene subverzije, temveč vehementno preide h klovnizmu. Hibridno telo, ne povsem ženska in ne povsem pes, postavi prvo mačistično tezo: Zakaj bi kupovali psa, če lahko imate žensko.

Tovrstna gesta, ki potrebuje utemeljitev in ostaja ujeta na svoji površinskosti, prične kaj hitro izgubljati pozornost, pa tudi teptati gledalčeva pričakovanja. Prispodoba psa pa žal ni edina, ki se od izhodišča nikamor ne razvije. Omenimo le prizor soočenja moškega s plastično kokošjo. Janežićeva, obdana s plastično zaščitno ovratnico za domače živali, sedeča na televizorju z mikrofonom v roki, čakajoč, da animiranemu objektu posodi glas.

Zdi se, da imamo opravka s prenosom pravice nad življenjem in smrtjo, kakršna je po rimskem pravu pripadala očetu nad njegovimi sinovi, tokrat pa je prenesena na moškega, gospodarja. Igra med animirano kokošjo in moškim razpira mrežo odnosnih pozicij, ki ga vztrajno kokodakanje zaostruje do njene skrajnosti, ko ji moški z zamahom sekire odseka glavo. Omenjene geste se ne prevprašuje, še manj sprevrača v njeno nasprotje, temveč se le-ta samo potiho izteče in preide v nov prizor. Omenjeno prilaščanje pravice nad življenjem je tako prikazano ne le kot sprejemljivo, temveč tudi samoumevno.

Nemožnost obstoja romantične ljubezni in njenega sprevračanja v bojno polje je vpeto v mnoštvo prispodob, ujetih v vizualno estetiziranih podobah, mimikriji popsongov, animiranih filmov kot tudi telenovel. Par obstane v tišini, gledajoč televizijo. V trenutku, ko se spogledata, zapadeta v igro mačke in miši ob spremljavi glasbene podlage iz risanke Tom in Jerry. Ali pa se njuna igra sprevrže v igro dveh psov, zaradi ovratnice ujetih v nemožnosti ugriza.

V raziskovanju mreže ustaljenih, stereotipnih partnerskih odnosov, njihovem kombiniranju in rekombiniranju raznoterih žanrskih oblik ustvari duet horizont površinskih odnosov, ujetih v lastno zanko, omejenega dometa, ki je preveč dobeseden. Kot da ne bi mogla zares ugrizniti v lasten konceptualni zastavek. Od predstave s takšno tematiko bi namreč bilo pričakovati več ostrine, distance in utemeljevanja, tako pa ostane ujeta v nekakšen poceni cabaretski format. Brez načinov, s katerimi bi zarezala v ustaljene uniformirane vzorce kulturne produkcije subjektivitet in seksualnosti.

Ugrizu se je izvijala Jasmina Z.


Komentarji
komentiraj >>