Na zadnji seji zbora Študentske organizacije v Ljubljani se je v napetem ozračju razpravljalo o spremembah aktov dveh zavodov te organizacije. Zavod Študentska svetovalnica in K6/4, pod katerega spadajo Kiberpipa, galerija Kapelica in klub K4, sta prišla pod drobnogled zaradi rebalansa proračuna ŠOU-a, na dnevnem redu pa je bila tudi razprava o zavodu Radio Študent, vendar je bila po trditvah navzočih ta točka zaradi domnevnih pritiskov s strani Univerze v Ljubljani umaknjena. Študentski poslanec Jernej Pavlič je na primeru K6/4 pojasnil, zakaj se je odločil predlagati spremembe, v govoru pa omenja Finančno Računovodsko Službo ŠOU s kratico FRS:



Na podlagi slabih finančnih rezultatov je Pavlič predlagal spremembo akta na način, da naj zavode vodijo ljudje s prvo stopnjo bolonjske izobrazbe, prav tako pa bi se število članov, ki sedijo v svetu zavoda, s sedmih skrčilo na pet. Pri tem bi okrnil le število predstavnikov zavoda, število predstavnikov ŠOU v Ljubljani pa bi v zavodu ostalo enako, domnevno zaradi boljšega nadzora nad poslovanjem. Na njegove predloge je odgovarjal Jurij Krpan, predsednik sveta zavoda K6/4:



Pojavili so se tudi pomisleki, zakaj bi ta pravila spreminjali samo za 2 oziroma 3 zavode, saj bi jih bilo smiselno spremeniti za vseh 8 zavodov pod pristojnostjo ŠOU v Ljubljani. Pavliču se je očitalo, da želi s spremembami komercializirati dejavnost omenjenih zavodov, jih tako vpeti v tržne mehanizme in jih izvzeti iz kulturnih tokov. Predsedstvo ŠOU je po seji izjavilo, da je vložitev predloga za spremembo aktov o ustanovitvi omenjenih zavodov legitimna pravica vsakega študentskega poslanca, vendar aktualni predlog po njihovem mnenju v tem trenutku ni primeren, saj Pavlič vprašanje zavodov naslavlja enostransko, torej brez dialoga z njimi, in necelovito, ker ne ureja vseh zavodov hkrati. Na sami seji je to stališče nakazal že Dejan Roljič, član predsedstva in minister za študentske organizacije visokošolskih zavodov.



ŠOU se zaradi več dejavnikov, ki so v zadnjem letu krčili sredstva, s katerimi razpolaga, ukvarja z rebalansom svojega proračuna, kar je verjetno eden ključnih razlogov, zaradi katerega so se ti zavodi znašli na delovni mizi. Vsem trem je skupna neprofitna dejavnost, zato so v tem pogledu popolnoma odvisni od sredstev, ki jim jih nameni ŠOU, ta pa po drugi strani od njih ne more pričakovati finančne avtonomnosti, saj s tržno dejavnostjo ne morejo uravnovesiti svojih proračunov.

Študentski poslanci sprememb niso potrdili, razpravo pa so z glasovanjem prestavili na naslednjo sejo. Nezadovoljen z razpletom je Pavlič podal odstopno izjavo, še preden je imel možnost predstaviti svoj predlog projekta Social Point. Šlo naj bi za nov prostor, namenjen druženju študentov, ki bi bil sestavljen na način Google cubicle sistema, kar pomeni, da bi namesto natakarjev v prostoru stali avtomati s hrano in pijačo, prostor pa bi bil nadzorovan z video kamerami. Social Point bi po Pavličevem mnenju tako bil bolj upravičen do sredstev ŠOU kot prej omenjeni zavodi. Najbrž zaradi nizkih stroškov in velikega komercialnega potenciala.

Poročilo sta pripravila Luka Tetičkovič in Božidar Kolar.