Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Predsedniška novoletna voščila (4417 bralcev)
Sreda, 31. 12. 2003
tomazza



Pravzaprav najbolj pogosto vprašanje, ki si ga povsod po svetu ob koncu vsakega koledarskega leta postavljajo ljudje vseh barv, ver in okusov, je, kaj si sploh zaželeti v novoletni voščilnici. Jasno, da kaj dobrega. Najprej kaj sebi, kaj vsem, ki nas v vsakdanjosti obkrožajo, in kaj tudi vsem tistim, ki nam jih nikoli ne bo dano uzreti. Brez lepih misli, da bi pa kaj v naslednjem letu 2004 lahko le bilo bolje, zato tudi to pot ni šlo niti v slovenskem prostoru. Ker vaja dela mojstra, se je po božični poslanici oglasil še s prednovoletno tudi Predsednik te republike, ki je bila zadnjih sto letih narodno zelo homogena država, Janez Drnovšek.

/////////////////////////////

Spoštovane državljanke in državljani, prebivalke in prebivalci Slovenije!
Dragi rojaki v zamejstvu in po svetu!
Praznični čas je čas veselja, darovanja in čas razmišljanja. Ko delamo obračun za nazaj, si velikokrat rečemo, da moramo v prihodnje storiti več, da moramo postati boljši. Da moramo popraviti krivice, ki smo jih storili drugim, da moramo napraviti kaj dobrega. Sebi, družini, prijateljem, človeku.

///////////////////////////////

Stvar je resna. Predsednik je spregovoril. Da moramo postati boljši. Da moramo popraviti krivice. In da moramo, spoštovane državljanke in državljani, prebivalke in prebivalci Slovenije, napraviti kaj dobrega. Na to, kdo je na slovenskem gospodar, oziroma na narodno homogenost države, pa nas je v prav tako predpraznično-prednovoletni posebni publikaciji opozoril Statistični urad Republike Slovenije.

Kljub temu, da vztrajno upada, je delež tistih, ki se v tej zelo homogeni državi opredeljujejo za Slovence, po podatkih posebne publikacije statističnega Urada o verski, jezikovni in narodni sestavi prebivalstva Slovenije na temelju popisa iz leta 2002 še vedno znašal dobrih 83 odstotkov. Edini statistično relevantni so še Hrvati, Muslimani in Srbi, ki so poleg Slovencev presegli enoodstoten delež v prebivalstvu Slovenije. Toda brez skrbi, niti enih ni čez dva odstotka. Druga najštevilčnejša in po svojem številu vztrajno naraščajoča narodnostna skupina so zaradi prostovoljnosti odločitve o odgovarjanju na vprašanje o narodovi pripadnosti osebe, za katere narodnost ostaja neznana, saj predstavljajo že devet odstotkov prebivalstva Slovenije.

S 97 odstotno natančnostjo je torej moč trditi, da imamo v Sloveniji glede na kriterij narodnosti dve nasprotujoči si skupini. Posplošeno rečeno - večino in manjšino. Predsednik Republike Janez Drnovšek statistično nagovarja predvsem Slovence in tiste, ki se narodnostno ne želijo opredeliti.


/////////////////////////////

V Sloveniji smo bili vedno ponosni na to, da spoštujemo pravice vsakega človeka. Zato nas je v zadnjem času pretresla ugotovitev, da se tudi pri nas še lahko obudi nestrpnost, zavračanje drugih. Toda zrelost naroda, človeka, se pokaže, če se tega pravočasno zavemo. Se zamislimo in ustavimo. Se ne prepustimo negativnim čustvom, sovražnosti. Se spomnimo, da smo vsi ljudje enaki v tem, da si želimo sreče, zdravja, ljubezni in prijaznosti ljudi okoli nas.

///////////////////////////////

Spet tehtne želje. Spoštujemo pravice vsakega človeka. Tistega torej iz slovenske večine, in tistega, ki se narodnostno ne želi opredeliti. Ter celo tistega, ki pripada statistično zanemarljivim in na družbeni rob odrinjenim skupinam. Toda v tej narodno zelo homogeni državi, v kateri so želje po marsičem boljšem res upravičene, o nestrpnosti demokratično sicer legitimne večine, na katero, končno javno in v imenu človekovih pravic, opozarja predsednik republike, tudi v letu 2004 pričata vsaj dve referendumski pobudi.

Državni zbor je včeraj po dobrih devetih urah zasedanja razpisal referendum o tako imenovanem tehničnem zakonu o izbrisanih, ki ga je zahtevala skupina 30 poslank in poslancev. Ljubljanska županja Danica Simšič pa je določila rok za zbiranje podpisov v podporo pobudi za referendum proti ljubljanski džamiji. Le največji idealisti še verjamejo, da pobudnikom, ki niso le za urbanistično čisto domovino, pač pa tudi za čisto vodo, ne bi uspelo od 6. januarja do 6. februarja zbrati potrebnih 11 tisoč ljubljanskih podpisov. Za obema trdno stojijo demokratično izvoljeni predstavniki narodnostno čiste večine slovenskega prebivalstva. Ta zagotavlja demokratično oblast. In ta je ob svojih komaj dobro desetletje trajajočih državotvornih sanjah in ob negotovi evropski prihodnosti narodnostno nestrpna. Ta oblast je nenazadnje tudi predsednik republike Janez Drnovšek.

/////////////////////////////

Spoštovani,
svet okrog nas je poln izzivov in nevarnosti. Vendar z ustvarjalnostjo, razumevanjem drug drugega in z željo po miru lahko z zaupanjem gledamo v prihodnost. Lahko bomo gospodarsko uspešni, izboljševali svoje okolje in skrbeli za tiste, ki jih je usoda odrinila na rob življenja.

///////////////////////////////

Z voščilnicami oblasti ob novih letih pa je nasploh vedno ista zgodba. Seveda je nujno želeti dobro, toda ali je res pomembno, tudi to, ali oblast na dobro resnično sploh kaj misli?

/////////////////////////////

Želim vam vsem srečno Novo leto 2004!

///////////////////////////////

ODPOVED: Tudi današnji predsilvestrski N-euromoment, s predsedniškim novoletnim voščilom v zobeh, sem prispeval Tomaž Z. Pa naj bo srečno, če le more, tudi tistim na robu.


Komentarji
komentiraj >>