Včeraj je bil dan, ko je bil domala ves svet zaznamovan z eno vsebino, smrtjo Steva Jobsa. Kljub temu da je bilo že slabo leto znano, da ga bo rak, ki se je razbohotil v njegovi trebušni slinavki, precej hitro pobral, so se kolaži medijskih spletnih strani zapolnili z njegovo podobo. Pojasnilo se je; Jobsu je uspelo še v nečem, Jobs si je ob imperiju zgradil še tempelj, obredje kulta njegovega lika živi, v njegove trgovine, k svetu velike skrivnosti, ljudje enostavno derejo.
Smrt Steva Jobsa je zanimiv fenomen, zanimiv pokazatelj nečesa, nečesa na zahodu, na zahodu torej nekaj novega; no, ne toliko novega kot pa povrnjenega. Apple je ustvaril ortodoksnega potrošnika. Apple je potrošništvo, ki ti varuje hrbet pred odvečnim cinizmom ali malodušjem. Apple je fetiš in Apple je ideologija; in Jobs je bil človeško v njem, element človeka v njem, čisto sredstvo identifikacije. A včerajšnji odziv je bil razsežnostno širši, ne samo mediji, tudi socialna omrežja so donela v slavospevnih izlivih in se šibila od navlake, ki so jo s seboj prinašali afektirani mali ljudje. Da, tudi tisti, ki si Applovih proizvodov ne morejo privoščiti, toda kaj, včeraj smo bili lahko vsi revni milijonarji, celih osem oskarjev vredni.
Umrl je neki vizionar. Vizionar, ki je iz garaže ustvaril poslovni imperij. Morda je bil poslednja variacija v slogu na uresničitev ameriškega sna. Rekli bi lahko, umrl je eden zadnjih velikih očetov orodja, ki je spremenilo svet. Toda. Zgodovina računalništva je precej daljša od zgodovine personaliziranega prenosnega demona iz silicija in bere mineralčkov iz krvavečega Konga. Jobs, in seveda tudi Gates, sta povsem v duhu anti-ojdipovskega reaganizma naredila predvsem to, da jima je uspelo svet računalništva personalizirati in tako tudi odtujiti od človeka. Bodimo vendar jasni! Jobsov prispevek k znanosti, k metodi, je zanemarljiv, malodane ničen v primerjavi s pravimi pionirji računalništva, ki jih je porodila 2. svetovna vojna. Omenimo zgolj genialnega uslužbenca Tretjega rajha Konrada Zuseja ali angleškega matematika Alana Turinga.
Iz te potujenosti. Iz trenutka tujega med človekom in svetom izhaja Jobs kot genij, Jobs kot vizionar, Jobs kot človek z uvidom v nekaj več. Njegovi računalniki so prijazni z uporabnikom, a prijazni zgolj takrat, ko jih človek ne razume. Jobsu je uspelo, ker je ustvaril distanco, kreiral spoznavno vrzel med uporabnikom in orodjem. Uporabnik svojega orodja ne razume več, zato ga lahko samo še časti.
Prežeti smo z malikovanjem, avtonomije človekovega uma več ni. Človek je mrtev.
Človeku v spomin spisal Peter Karba.
Komentarji
komentiraj >> Re: Steve Jobs found dead
Zaza [07/10/2011]
Amen.
odgovori >>