Sedma:

Zunanji ministri Evropske unije so napovedali nov sveženj sankcij proti režimu sirskega predsednika Bašarja Al Asada, ki že več mesecev s silo zatira protivladne proteste. Nove sankcije proti sirskemu režimu naj bi bile potrjene še ta teden, vključevale pa naj bi sirsko komercialno banko. Doslej je Evropska unija že sprejela sankcije v obliki prepovedi potovanj in zamrznitve premoženja za 56 ljudi, kaznovala številna sirska podjetja, prepovedala uvoz sirske nafte, blokirala sirsko valuto in vzpostavila embargo na orožje. Ob napovedanih sankcijah so evropski zunanji ministri pozdravili zagon opozicijskega nacionalnega sveta, ki ga vidijo kot pozitiven korak naprej.

Na severu Poljske, v kraju Sztum, je upravnik zapora, ki so ga oblasti predstavile le kot Andrzeja G., do smrti zabodel zapornika, ki je služil dolgoletno kazen. Upravnik je zapornika znanega zgolj kot Jozef S. napadel med inšpekcijo v njegovi celici, pri tem pa ga je najmanj štirikrat zabodel. Žrtev se je pred napadom večkrat pritožila nad pogoji v zaporu, preiskovalci pa vidijo dva možna motiva za napad: konflikt med napadalcem in žrtvijo ali osebne težave upravnika zapora.

Nekdanji minister v vladi Janeza Janše, Gregor Virant je potrdil ponedeljkova medijska ugibanja, da se na predčasne decembrske parlamentarne volitve odpravlja s svojo volilno listo. Z novo listo bo Virant z družabniki po lastnih besedah skušal omogočiti dodatno ponudbo tistim, ki z obstoječo niso zadovoljni. Virantovo listo naj bi zanimali projekti, delo in vsebina, v ozadju pa naj ne bi bilo nobene zarote, kot je namigovala Virantu še do pred kratkim domača SDS. Poleg Viranta so k projektu pristopili še Janez Šušteršič, Marko Pavliha in Radko Pezdir, ki pa na volitvah ne bo kandidiral, ampak bo zgolj civilnodružbeni podpornik liste.

Legenda nemškega fuzbala Franz Beckenbauer je našel najustreznejšega kandidata za naslednjega predsednika Mednarodne nogometne zveze – Fifa. Po Beckenbauerjevem nikjer obvezujočem osebnem mnenju, naj bi bil za naslednika Seppa Blatterja, ki se zaradi starosti počasi poslavlja od predsedovanja, najprimernejši aktualni predsednik Evropske nogometne zveze – Uefe Michel Platini. Po njegovem mnenju je Platini z vodenjem Uefe dokazal, da zna delati dobro in uresničevati številne ideje. Blatter je bil sicer, že četrtič, za predsednika Fife izvoljen junija letos.

Osma:

Zunanji ministri Evropske unije so Izrael in Palestince ponovno pozvali, naj obnovijo neposredna pogajanja, in izrazili obžalovanje nad nedavno izraelsko odločitvijo, da nadaljuje gradnjo naselij na jugu Jeruzalema. Po besedah slovenskega zunanjega ministra, ki opravlja tekoče posle, Samuela Žbogarja sklepi ministrov glede bližnjevzhodnega konflikta niso revolucionarni, je pa zato po njegovem toliko pomembnejše, da Evropska unija pri tem vprašanju ohrani enotnost.

Britanski obrambni minister Liam Fox je moral v spodnjem domu britanskega parlamenta odogovarjati na očitke o korupciji. Poslanci so Foxa spraševali predvsem o njegovem prijatelju Adamu Werrittyu, ki ga naj bi ga vpletal v vladne posle in naj bi lobiral in sodeloval v postopkih nabave orožja. Fox je priznal, da se je s Werrittyjem, ki je bil v njegovi pisarni zaposlen kot stažist, sestajal na britanskem obrambnem ministrstvu in v tujini, nikoli pa naj ne bi govorila o obrambnih zadevah. Britanski obrambni minister je prav tako odločno zanikal, da bi bil njegov prijatelj vpleten v postopke nabave orožja, kljub temu pa se je za morebitno neprimerno ravnanje opravičil britanskemu premieru Davidu Cameronu.

Kosovski premier Hashim Thaci je v Prištini posredniku Evropske unije v neposrednem dialogu med Srbijo in Kosovom Robertu Cooperju jasno predočil, da je kosovski pogajalski program omejen z rdečimi črtami, ki jih Priština ne namerava prestopati. Kosovske oblasti so se po Thacijevih besedah z Beogradom pripravljene pogovarjati o reševanju medsebojnih praktičnih težav, nikakor pa ne o neodvisnosti Kosova, njegovi ozemeljski celovitosti in notranji ureditvi. Kosovske oblasti so Cooperju ob tem dejale, da delajo neprekinjeno na čimprejšnji evro-integraciji Kosova in čakajo na nov krog neposrednih pogajanj s Srbijo. Minuli teden se je Cooper mudil tudi v Beogradu, kjer pa so mu sporočili, da se Srbija s Kosovom ne more pogovarjati, dokler na severu Kosova traja kriza.

Deveta:

Misija Združenih narodov v Afganistanu v posebnem poročilu ugotavlja rutinsko mučenje v afganistanskih zaporih. Na podlagi pogovorov z osebami, ki so bile v afganistanskih zaporih zaprte od oktobra 2010 dalje, misija ugotavlja, da so z mučenji odgovorni želeli doseči priznanja oziroma priti do informacij, ki bi jim utegnile koristiti v nadaljnjem postopku. Preiskovalci naj bi se nad ujetniki po navedbah poročila znašali s številnimi brutalnimi postopki, prizanašali pa naj ne bi niti otrokom, mlajšim od 18 let. Kljub obširnim mučenjem, vodja misije Združenih narodov v Afganistanu Staffan ne Mistura ugotavlja, da to ni institucionalizirano in da ga afganistanska vlada ne odobrava.

Sodišče v Kijevu naj bi tekom današnjega dne izreklo sodbo nekdanji ukrajinski premierki Juliji Timošenko, ki jo obtožnica bremeni velikega finančnega oškodovanja države. Timošenkova naj bi kot tedanja ukrajinska premierka leta 2009 s podpisom pogodbe o dobavi plina z Rusijo Ukrajini povzročila ogromno finančno škodo, za kar ji grozi kazen od 7 do 10 let zapora in dosmrtna prepoved delovanja v ukrajinski vladi. Nekdanja ukrajinska premierka ves čas sodnega postopka trdi, da je proces politične narave, številni pravni strokovnjaki pa pred izrekom sodbe opozarjajo, da se bo sojenje težko končalo drugače kot z obsodbo Timošenkove.

Na glavni železniški postaji v Berlinu so našli eksplozivno napravo, ki pa so jo uspeli še pravočasno deaktivirati. Eksplozivno napravo, sestavljeno iz sedmih steklenic z zažigalno zmesjo, je na koncu predora pri berlinski železniški postaji opazil železniški delavec in opozoril odgovorne. Za poskusom napada naj bi stala manj znana protimilitaristična skupina Hekla, ki je na ta način želela izraziti protest proti navzočnosti nemške vojske v Afganistanu in zahtevo za izpustitev ameriškega vojaka Bradleya Manninga, ki je WikiLeaks oskrboval s podatki. Že pred tem je skupini Hekla uspel napad v bližini proge hitrega vlada v Berlinu, ko je eksplodirana bomba povzročila večjo gmotno škodo.

Domači predstavniki ljudstva v odhodu bodo na zadnji izredni seji državnega zbora v tem sklicu za zaprtimi vrati obravnavali končno poročilo parlamentarne komisije, ki je preiskovala izhajanje brezplačnikov Slovenski tednik in Ekspres. Končno poročilo, ki ga je komisija objavila pred nekaj tedni, je tajno, zato so imeli poslanci doslej možnost vpogleda vanj zgolj v varnostnem območju parlamenta, danes pa naj bi prejeli točno 90 kopij tega dokumenta. Opozicijske stranke so že večkrat zahtevale, da postane poročilo javno, zato je predsednica komisije Melita Župevc institucije, ki so komisiji posredovale podatke, zaprosila, da sporočijo ali naj stopnjo tajnosti umaknejo.

Deseta:

V Liberiji potekajo parlamentarne in predsedniške volitve, na katerih bo dosedanja liberijska predsednica in aktualna dobitnica Nobelove nagrade za mir Elen Johnson Sirleaf skušala ponoviti mandat. Glavni tekmec Sirleafove za predsedniški položaj je Winston Tubman, nečak istoimenskega nekdanjega liberijskega predsednika, ki velja za očeta moderne Liberije. Poleg niju v predsedniški tekmi sodeluje še 14 kandidatov, analitiki pa napovedujejo tesen izid. Gre za prve volitve, ki jih bo Liberija organizirala samostojno, zato bodo po številnih napovedih svojevrsten test za krhko demokracijo v državi.

Mehiške oblasti so se v okviru boja proti mamilarskim kartelom pohvalile z novo, bojda uspešno akcijo. V okviru operacije proti kartelu Zaliv je mehiška vojska ubila 11 domnevnih članov kartela, 36 pa so jih ujeli. Med aretiranimi v operaciji, ki se je pričela prejšnji teden, naj bi bil tudi eden od vodij kartela, ki skrbi za finance. Mehiška policija je med operacijo zasegla 4 tone mamil, kup orožja in celo protiletalsko raketo. V Mehiki je bilo od leta 2006, ko je vlada napovedala vojno narko-trafikantom, ubitih skoraj 45.000 ljudi.

Slovenija je v pričakovanju »dogodka na Kongresnem trgu« oziroma odločitve ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ali se bo podal na decembrske predčasne parlamentarne volitve. Janković naj bi okoli 14. ure raji razodel zgolj svojo odločitev o sodelovanju na volitvah, ne pa tudi na kakšen način bo to storil. Kot je dejal sam, ima za to čas do 9. novembra. Janković naj bi se sicer o svojem morebitnem naskoku na državno politiko začel pogovarjati po neizglasovani zaupnici vladi, k sodelovanju na volitvah pa ga je včeraj na Magistratu uradno pozvalo več starost slovenskega javnega življenja.