Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
KROFF MOREBITNE ZMANJŠANE KAZNI (1001 bralcev)
Sreda, 12. 10. 2011
Urh



Evropska komisija je Turčiji za izhod iz slepe ulice v pristopnih pogajanjih z Evropske unijo ponudila alternativo. Predlaga namreč spodbujanje neformalnih vezi na gospodarskem in trgovinskem področju ter v zunanji politiki in glede migracijskih vprašanj. Bruselj je sicer Ankaro tudi posvaril, da je za napredek na poti v unijo nujno izboljšanje odnosov s Ciprom. Po besedah evropskega komisarja za širitev Štefana Füleja je treba razviti novo, pozitivno agendo v odnosih med Evropsko unijo in Turčijo, da se zagotovi konstruktiven pristop. V komisiji so zanikali, da predlog pomeni utiranje poti do tako imenovanega privilegiranega partnerstva, za kar se zavzemata Nemčija in Francija, ki nasprotujeta polnopravnemu članstvu Turčije v uniji. Turčija je za status kandidatke zaprosila leta 1987 in pogajanja začela hkrati s Hrvaško oktobra 2005, vendar je v popolnem zastoju od junija lani.

Ukrajinski minister za pravosodje Aleksander Lavrinovič se je zavzel, da bi ukrajinski parlament s posebnim aktom zmanjšal zaporno kazen Juliji Timošenko. S tem želi omiliti kritike na račun procesa proti Timošenkovi iz tujine, ki sta se jim danes pridružila še britanski premier David Cameron in kanadski zunanji minister John Baird. Nekdanja ukrajinska premierka je bila obsojena na sedem let zapora zaradi zlorabe pristojnosti ob podpisu pogodbe o dobavi plina z Rusijo leta 2009. Timošenkova je med sojenjem dejala, da je proces proti njej ukazal ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, saj naj bi se je tako želel znebiti iz ukrajinske politike.

Pred za soboto napovedanimi protesti zoper svetovni finančni sistem, ki so ga italijanski protestniki naslovili s sloganom "Da, kampiramo", je pred poslopjem italijanske centralne banke v Bologni že prišlo protestov, pri tem pa tudi do spopadov med protestniki in policijo. Kakšnih sto protestnikov je skušalo vstopiti v poslopje centralne banke, kar pa so jim policisti, oboroženi s čeladami, plastičnimi ščiti in gumijevkami preprečili. Neko 23-letno protestnico so zaradi polomljenih zob in prebite ustnice odpeljali v bolnišnico. Sicer so protestniki, ki nameravajo v soboto zasesti Rim in se tako pridružiti uporom tako imenovanih Ogorčenih v Španiji in vsem drugim sorodnim protestom po svetu, ki se bodo odvijali 15. oktobra proti diktaturi finančnega sistema, že danes protestirali v prestolnici.

Poslanka Zares in nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca bo v vladno proceduro vložila predlog zakona o deležu za umetnost v investicijskih projektih. Predlog predvideva, da bi od investicij javnega značaja zakonsko oddvojili določen odstotek celotnih sredstev za investicijo v umetniška dela. Zakon bi zajemal investicije javnega značaja, v katere vlagajo država oziroma lokalne skupnosti, veljal pa bi tudi za javno-zasebna partnerstva. Več o predlogu zakona nam bo povedala Širca:



Komentarji
komentiraj >>