OFF NAPOVEDNIK

Vsem prepričanim, da je protikapitalistično globalno vrenje zadnjih dni modna muha nekajdnevnica, ki ji ne bo uspelo resneje zatresti dodobra ukoreninjenega občega potrošniškega ustroja, je na simbolni ravni odgovoril indijski stoletnik Fauja Singh. S pretečenim maratonom v kanadskem Torontu v pozni starosti je dokazal, da za spremembe ni nikoli prepozno, za mukotrpno vztrajanje pri njih pa še manj.

Da je za alternativo vedno čas, je indijski upokojenec-maratonec pokazal že pred 11 leti, ko se je pri nič kaj rosnih 89 letih udeležil svojega sploh prvega maratona. Do rojstnodnevne stotice, ki jo je obhajal prav letos, jih je nato navrgel še sedem, kot bi želel sporočiti, da poznost odločitve za spremembe nikakor ne vpliva na kratkotrajnost novega stila življenja. Pa četudi gre za mukotrpno dejavnost, kot je 42-kilometrski tek.

Indijec Fauja Singh je svoj zadnji maraton v Torontu pretekel v več kot osmih urah, s čimer je za prvouvrščenim tekmovalcem zaostal dobrih šest ur. A nič za to, stoletnik je kljub temu zmagal, z optimizmom pa pogleduje tudi proti naslednjim izzivom. Želi si biti eden nosilcev olimpijske bakle pred olimpijado prihodnje leto v Londonu. Pri potovanju olimpijske bakle je sicer sodeloval že pred olimpijskimi igrami v Atenah leta 2004.

Vi pa berete za spremembe in vztrajanje pri njih še bolj vedno pripravljeni OFF program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Borzni indeks začenjamo z rastjo protestnikov pred ljubljansko borzo. Protestniki gibanja 15. oktober namreč že tretji dan vztrajajo na ploščadi pred borzo, kjer je na jutranji skupščini tako prisostvovalo okrog 50 ljudi. Ob 11. uri je nato potekala delavnica na temo direktnega socialnega dela, ob 16. uri bo potekala delavnica o prekernem delu, ob 18. uri pa je napovedana večerna skupščina. Protestniki so sicer večinoma zadovoljni z obiskom in podporo ter pravijo, da bodo vztrajali, dokler bo treba. Poslušajmo kratek kolaž izjav protestnikov iz današnjega dopoldneva:



Nezadovoljne pred Ljubljansko borzo podpira Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ki po besedah strokovnega sodelavca zveze Gorana Lukiča s protestniki deli ugotovitev, da se je kapitalizem kot prevladujoča globalna ureditev izpel, in upanje, da se bo ta ustroj čim prej spremenil, saj je nevzdržen. Zveza svobodnih sindikatov pa je zjutraj pred borzo udeležencem ponudila tudi konkretno logistično pomoč. Goran Lukić.



Mnogi vidijo v samoiniciativnem povezovanju civilne družbe tudi nezaupnico sindikatom in njihovemu načinu socialnega boja, institucionliziranega skozi socialni dialog. Goran Lukič na to odgovarja, da ni čas za iskanje razlik, ampak skupnih točk, za skupen boj.



Na Ljubljanski borzi so ob tem pojasnili, da tekoče opravljajo svoje redne naloge v skladu z zakonodajo in pravili. Aktivnosti pred poslopjem ne ogrožajo varnosti ljudi in ne ovirajo poslovanja, je pa dostop do glavnega vhoda otežen, zato so se odločili, da ga v izognitev konfliktom ne bodo uporabljali. Poklicali smo tudi na Mestno občino Ljubljana, kjer so nam zagotovili, da je ploščad pred Ljubljansko borzo v lasti treh privatnih lastnikov, zato zoper zasedbo niti nimajo pristojnosti kakorkoli ukrepati.

Podobno kot v Ljubljani, Mariboru in Kopru so se nezadovoljni z obstoječo globalno družbeno ureditvijo, v kateri peščica privilegiranih živi na račun preostale velike večine, zbrali tudi v 947 drugih mestih v 80 državah po vsem svetu. Množično in predvsem nasilno je bilo v Rimu, kjer je policija množico protestnikov razgnala s pendreki, solzivcem in gumijastimi naboji, potem ko so se najbolj radikalni protestniki fizično lotili simbolov globalne kapitalističnega sistema, na primer bank in trgovin. 135 ljudi je bilo ranjenih, med njimi 105 policistov. Bolj kot z vzroki za proteste se italijanska politika dva dni po njih ukvarja z njihovimi posledicami. Prešteva škodo na ulicah, ki naj bi presegla milijon evrov, in število aretiranih ter napoveduje kazni in povračilne ukrepe.

S statistiko aretiranih se postavlja tudi policija v New Yorku, ki je posredovala po pohodu protestnikov iz že prej okupiranega parka Zuccotti na Spodnjem Manhattnu do Times Squara. Pohoda se je udeležilo 5000 ljudi, 70 pa je bilo aretiranih. Ena od udeleženk protesta se je huje poškodovala pri padcu po posredovanju policista na konju. Protestniki na ulicah v bližini Times Squara vztrajajo še naprej, v soboto pa so se množično zbrali tudi v drugih ameriških mestih.

Singapurska univerza je objavila študijo, ki dokazuje vpliv podnebnih sprememb na zmanjševanje velikosti številnih živalskih in rastlinskih vrst po svetu. Raziskava, ki je obsegala 85 različnih živalskih in rastlinskih vrst, je pokazala, da se je velikost skoraj 45 odstotkov vrst, med njimi tako mikroorganizmov kot največjih plenilcev, zaradi podnebnih sprememb v nekaj generacijah zmanjšala. Po mnenju znanstvenikov imajo podnebne spremembe poseben, neposreden vpliv predvsem na hladnokrvne živali, saj pri njih že povišanje temperature za eno stopinjo Celzija povzroči 10 odstotkov hitrejšo presnovo in porabo energije, kar vodi v zmanjšanje organizma. Zaradi temperaturnih sprememb, vlažnosti in razpoložljivih prehrambenih virov se zmanjšujejo tudi rastline.

V Jemnu se nadaljujejo protesti proti režimu predsednik Alija Abdulaha Saleha, ki jih spremlja vse hujše nasilno obračunavanje med vladnimi silami in oboroženimi podporniki protestov. Jemenska prestolnica Sana je bila tako ponoči priča najhujšemu vladnemu topniškemu obstreljevanju od začetkov protestov v februarju. Obstreljevanju je sledil spopad na glavnem trgu Tahrir, kjer so sile generala Alija Mohsena al Ahmarja, ki podpirajo mirne protestnike, pregnale predstavnike vladne vojske med provociranjem na trgu. Po navedbah lokalnih medijev je v nasilju od včeraj umrlo 20 ljudi, stopnjevanje napetosti pa utegne po najbolj črnogledih napovedih pripeljati celo do državljanske vojne in razpada že sicer krhke države. Ta se je združila leta 1990, kaos, ki vlada med protivladnimi protesti, pa bi utegnili na jugu države izkoristiti za ponovno odcepitev od severnega dela Jemna.

Libijske uporniške sile, ki so tik pred dokončno razglasitvijo osvoboditve Libije, so v prestolnici Tripolis začele rušiti kompleks Bab al Azizija, rezidenco padlega libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Po napovedih poveljnika revolucionarne brigade v Tripolisu Ahmada Gargorija bodo na izpraznjenem mestu, kjer zaenkrat še stoji simboli Gadafije tiranje, postavili javni park za vse Libijce. Kompleks Bab al Azizija je bil namreč vsa leta simbol trdega Gadafijevega vladanja, v bližino katerega si Libijci niso upali hoditi, kaj šele vstopiti vanj. Po padcu Gadafijevega režima je pred rezidenco, kjer je imel prej Gadafi svoje slovite govore, vzniknila tržnica, Libijci pa so si objekt začeli tudi po bližje ogledovati.

Uporniki se medtem še vedno spopadajo s silami, zvestimi Gadafiju v mestih Sirta in Ban Valid. V Sirti so uporniki naleteli na silovit odpor Gadafijevih sil, težave pa naj bi jim povzročila tudi slaba koordinacija lastnih sil. Televizijska mreža s sedežem v sirski prestolnici Damask Arai, lojalna pobeglemu libijskemu voditelju, je ob tem potrdila smrt Gadafijevega sina Hamisa. Ubit naj bi bil 29. avgusta v spopadih s predstavniki sil nacionalnega prehodnega sveta v mestu Tarhuni, ki je 80 kilometrov oddaljeno od Tripolisa.

Sile zveze Nato na Kosovu – Kfor ­- so do jutri podaljšale rok za odstranitev cestnih barikad na severu Kosova, ki so jih pred mesecem dni v znak protesta proti navzočnosti kosovskih carinikov na mejnih prehodih Jarinje in Brnjak postavili kosovski Srbi. Rok Kforja, ki so ga postavili v soboto, se sicer izteče danes, a so ga Natove sile na prošnjo lokalnih srbskih oblasti na severu Kosova podaljšale, da bodo lahko kosovski Srbi sami umaknili barikade. Predstavniki kosovskih Srbov so po navedbah Kforja izrazili pripravljenost na umik barikad, vendar ne v tako hitrem roku, kot ga je Kfor sprva določil. Z odlaganjem roka želijo kosovski Srbi očitno pridobiti čas, saj je župan Kosovske Mitrovice Krstmir Pantić tudi po premiku roka na torek prosil za nov odlog na sredo, lokalni Srbi pa o umiku sploh nočejo slišati. Na barikadah v krajih Župče in Zubin potok se je tako tekom dneva ponovno zbralo več sto kosovskih Srbov, med njimi tudi ženske in otroci, ki so bili zaradi tega celo oproščeni obiska šole. V primeru, da kosovski Srbi barikad ne bodo umaknili sami, bodo to na miren način, če bo to sploh mogoče, storili predstavniki Kforja.

Parlamentarni odbor za notranjo politiko je obravnaval novelo zakona o državljanstvu, ki pa razprave zaradi izteka razpoložljivega časa ni končal. Vsebino novele, ki jo je v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev, nam je predstavil prvopodpisani predlagatelj, poslanec LDS, Anton Anderlič.



V poslanski skupini SDS v tovrstno izjemnost v korist države ne verjamejo in so prepričani, da je predlog novele zakona o državljanstvu pisan na kožo konkretnega človeka, ki ga želi vlada uvoziti. Predsednik parlamentarnega odbora za notranjo politiko in poslancev Slovenskih demokratov Vinko Gorenak:



OFF je pripravil Nejc Marcen, dogajanje pred Ljubljansko borzo pa je spremljal Božo Kola.