Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF IZPUŠČENIH BEŠTIJ (989 bralcev)
Četrtek, 20. 10. 2011
Gregor K.



OFF NAPOVEDNIK

V ameriški zvezni državi Ohio v mestecu Zanesville je prišlo do dokaj nenavadnega dogodka, ki pa je kljub svoji bizarnosti v duhu našega časa. Nič pretirano nenavadnega ni, da kakšna eksotična žival pobegne iz kletke živalskega vrta, pogosto se zgodi tudi, da naveličani lastniki krokodilov, želv in drugih v mladosti ljubkih živali te izpustijo na prostost. Po navadi seveda ne zaradi humanih razlogov. Zgodba Terryja Tompsona, lastnika privatnega živalskega vrta, ki je bil znan po zanemarjanju svojih eksotičnih ljubljenčkov, je bolj nevsakdanja. Tompson je, preden je naredil samomor, poskrbel, da so njegove živali vsaj za nekaj časa zadihale svoboden zrak.

In res so ga zgolj za kratek čas. Policisti so namreč večino živali, med katerimi so bili levi, tigri, grizli, rjavi medved ter opice in druge, kmalu pokončali. Neko opico so sicer že pred tem pojedli lačni levi, eno od velikih mačk pa je zbil avto. Nekje naokoli se tako klati le še ena opica, ki pa jo bodo zaradi suma, da je okužena s Herpes B virusom, likvidirali takoj, ko jo opazijo.

Policija sumi, da je Tompson živali izpustil, nato pa si zadal smrtonosni strel z namenom maščevati se sosedom, ki so se pogosto pritoževali nad njegovim živalskim vrtom. Ta razlaga je verjetno rahlo prekratka. Morda pa se mu je ob vsem dogajanju v globalnih gibanjih „Occupy“ zazdelo, da finančna džungla počasi izgublja svojo moč in ji je s sebi lastno destruktivno gesto poskušal pomagati.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki vsekakor poskuša biti bolj konstruktiven.

OFF PROGRAM

Protestniki, ki že šesti dan vztrajajo pred ljubljansko borzo, so imeli minulo noč nemalo težav. Dež jim je namočil skoraj vse šotore, zaradi česar so se nekateri celo selili iz šotora v šotor, imeli pa so tudi težave z elektriko, saj je zaradi vode prišlo do kratkega stika. Kljub neugodnim vremenskim razmeram in občutno manjšemu številu ljudi na ploščadi pred borzo se je za danes napovedana akcija „Teach in“ na Filozofski fakulteti vseeno odvila. Skupina dvajsetih protestnikov se je iz tabora odpravila na filofaks, kjer so jih pred glavnimi vhodnimi vrati pričakali varnostniki. Po manjšem prerivanju se jim je uspelo prebiti mimo blokade in v glavni avli se je teach-in s podporo kakih 50 študentov začel. Smisel takšnih teach-inov je opozarjanje na položaj javnega šolstva. Protestniki namreč menijo, da je ena izmed žrtev kapitalizma tudi javno šolstvo, pri čemer med drugim izpostavljajo bolonjsko reformo, šolnine in prekerno delo. Poslušajmo krajši izsek govora enega od protestnikov, Mihe Kordiša:



Na Filozofski fakulteti je bilo med študenti moč opaziti tudi nekaj predavateljev in dekana filozofske fakultete Andreja Černeta, ki smo ga vprašali, ali podpira takšne oblike protestov, ki potekajo od 15. oktobra.



Pogovarjali smo se tudi z Jano Rošker, profesorico sinologije in predstojnico oddelka za azijske in afriške študije:



Roškerjevo smo vprašali tudi, kakšno je vzdušje med ostalimi predavatelji.



Na včerajšnji večerni skupščini je prišel protestnikom podporo v imenu sindikata izvajalcev pristaniških dejavnosti izrazit njegov predsednik Predrag Topić. Tako je nagovoril zbrane na ploščadi:



Naj dodamo, da je sindikat žerjavistov v podporo zasedbi ploščadi pred borzo doniral 400 evrov. Ponoči, med tretjo in četrto, je sicer prišlo do manjšega konflikta s skupino mladih mimoidočih, ki so protestnike zmerjali, ker da niso na pravem mestu. Morali bi namreč, po mnenju te skupinice, protestirati pred parlamentom. Za danes so sicer predvidene naslednje dejavnosti: za ob štirih je načrtovano nadaljevanje delavnice z naslovom „proti prekernosti- za skupno blaginjo“, za ob pol petih nadaljevanje delavnice na temo novi modeli socialnega dela, ob šestih bo redna skupščina, ob osmih pa bo na ploščadi nastopil ženski pevski zbor Kombinatke, čemur bodo sledile še ene Mlade rime.

Več vsebin na temo zasedbe ploščadi pred borzo in gibanja 15. oktober najdete na www.radiostudent.si/15o.

Borci libijskega nacionalnega prehodnega sveta so sporočili, da so prijeli Moamerja Gadafija, ki je skušal zbežati iz Sirte s konvojem vozil, pri čemer je bil ranjen v obe nogi. Po nekaterih sporočilih naj bi Gadafi poškodbam celo podlegel. Tega sicer nista potrdila še niti nacionalni prehodni svet niti NATO, kljub temu pa se je slavje ob domnevni smrti Gadafija v mestu Bengazi že začelo. Sile prehodnega sveta so poročale tudi, da so v celoti zavzele Sirto, še zadnjo utrdbo privržencev padlega libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Mesto je po navedbah enega od poveljnikov prehodnih sil Abdela Salama Džadalaha padlo po zadnji bitki danes zjutraj, ki naj bi se končala po dobri uri in pol in s katero naj bi se končali večtedenski spopadi za Gadafijevo rojstno mesto. Kljub poročilom iz mesta pa nacionalni prehodni svet zavzetja Sirte uradno še ni potrdil, čeprav skorajšnje zavzetje napovedujejo že nekaj časa.

V Grčiji poteka drugi dan splošne stavke, ki se je udeležujejo delavci skoraj vseh dejavnosti. Nadaljujejo pa se tudi protesti proti novim varčevalnim ukrepom grške vlade, o katerih bo predvidoma zvečer dokončno odločal parlament. Na demonstracijah pred poslopjem parlamenta na atenskem trgu Sintagma, ki se jih znova udeležuje več deset tisoč ljudi, je po zadnjih informacijah prišlo do nasilja. Protestniki pred parlamentom med drugim zahtevajo izstop Grčije iz območja evra in Evropske unije,  za danes pa so napovedali tudi, da bodo obkolili parlament, da bi tako poslancem preprečili vstop in glasovanje o omenjenih ukrepih. Parlament je sicer v sredo zvečer v prvem branju že podprl predlog zakona, ki med drugim predvideva nova povišanja davkov in sveže reze v pokojnine in plače. Sprejetje novih varčevalnih ukrepov je pogoj za nadaljnjo tako imenovano pomoč Grčiji iz 110 milijard evrov vrednega sklada, ki so ga državi lani zagotovili Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v Bruslju pred nedeljskim vrhom območja evra pozval h kompromisu, predvsem glede krepitve sklada za zaščito evra. Poudaril je, da bi morale biti vse politične odločitve sprejete v nedeljo, tudi če bo izvedba sledila pozneje. Še posebej se je zavzel za odločitev o krepitvi tako imenovanega požarnega zidu oziroma finančnega vzvoda sklada za zaščito evra na način, da se ne bi povečala poroštva držav članic. Opozoril je tudi, da Evropa brez odločnega odziva ne bo premagala sistemske krize. Nekaj besed je Barroso namenil tudi prihodnjemu večletnemu proračunu Evropske unije za obdobje od 2014 do 2020, ki ga je Evropska komisija predstavila junija letos. Takrat je predlagala proračun v višini 1025 milijard evrov ali 1,05 odstotka bruto nacionalnega dohodka za obveznosti in 972,2 milijarde evrov ali odstotek bruto nacionalnega dohodka za dejanska plačila ter nove vire za polnjenje proračuna, na primer uvedbo evropskega davka na finančne transakcije. Barroso je poudaril, da so predlogi komisije za evropski proračun ambiciozni, usmerjeni v prihodnost in učinkoviti, ter posvaril pred populizmom ali celo zelo ozkim nacionalizmom.

Iz Evropske vesoljske agencije so sporočili, da je za danes predvidena izstrelitev prvih dveh satelitov evropskega navigacijskega sistema Galileo iz vesoljskega izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani zaradi tehničnih težav preložena za 24 ur. Izstrelitev satelitov, ki ju bo v vesolje ponesla ruska nosilna raketa sojuz, je tako predvidena za jutri ob 12.30 po srednjeevropskem času. Izstrelitev obeh satelitov naj bi bila zgodovinski trenutek za Evropsko unijo, saj bo s tem stopila korak bliže vzpostavitvi lastnega satelitskega navigacijskega sistema, s katerim želi konkurirati obstoječemu prevladujočemu ameriškemu sistemu GPS ter kitajskemu Compasu in ruskemu Glonasu, ki sta še v razvoju. Na koncu naj bi sistem sestavljalo 30 satelitov, 27 operativnih in trije rezervni.

Mednarodne sile Kfor so, potem ko je rok za umik ovir, postavljen od mednarodnih sil Kforja, že trikrat potekel, začele odstranjevati srbske barikade na cestah, ki vodijo do mejnih prehodov Jarinje in Brnjak na severu Kosova. Zaenkrat so odstranili tri tovornjake, ki so blokirali cesto v kraju Jagnjenica v bližini Brnjaka. Kosovski Srbi so sicer skušali namero Kforja zaustaviti, a so jih njegovi pripadniki razgnali s solzivcem, pri čemer je osem vojakov Kforja zaradi njegove uporabe utrpelo poškodbe. Konvoj Kforja, v katerem so avstrijski in nemški vojaki, je zatem prispel v bližino kraja Župče, kjer so Srbi postavili barikado iz dreves, vendar tam pripadniki Kforja niso posredovali. Tudi tu so se namreč zbrali številni Srbi, da bi preprečili nadaljnje odstranjevanje barikad. Zatrdili so, da se ne bojijo grožnje z uporabo sile, in zahtevali, da se konvoj Kforja vrne v bazo, dokler ne bo dosežen dogovor s srbskimi predstavniki s severa Kosova. Ta včeraj ni bil dosežen, saj naj bi Kfor zahteval tudi, da svobodo gibanja zagotovijo tudi misiji Evropske unije na Kosovu, Eulexu, na kar pa kosovski Srbi ne pristajajo.

Potem ko so poslanci poslanske skupine Slovenske demokratske stranke v državnem zboru vložili novelo zakona o pravilih cestnega prometa, s katerim bi se omilile kazni za določene manjše prekrške in vpeljal sistem obveznega opominjanja s strani policije, je danes odbor državnega zbora za promet ta predlog zavrnil. Sistem obveznega opominjanja s strani policije sicer pomeni, da bi policisti največ enkrat na leto voznika zgolj opozorili in ne oglobili za prekrške, ki naj ne bi pomenili grožnje za varnost v prometu. Predlogu novele so nasprotovali tako koalicijski poslanci, ki so ocenili, da gre za predvolilno potezo, kot tudi prometni strokovnjaki, pripombe so imeli tudi v zakonodajno-pravni službi državnega zbora. Več o tem nam je povedal predsednik omenjenega odbora Janko Veber iz Socialnih demokratov:



OFF so pripravili Gregor Kuhar, Luka Počivalšek in Boris Vasev.



Komentarji
komentiraj >>