Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
(P)ostanki feministične levice (2245 bralcev)
Sobota, 22. 10. 2011
Tea



Tokrat: posnetki z okrogle mize 'Kaj je ostalo od feministične levice?', ki je potekala prejšnji vikend v Zagrebu v okviru konference 'REDaktura - transjugoslovanski feminizmi in ženska dediščina' in predstavitev potujočega umetniško-arhivističnega projekta 'The Bring IN Take OUT – Living Archive'.
V nadaljevanju lahko prisluhnete posnetkom z okrogle mize 'Kaj je ostalo od feministične levice?', ki je potekala v Zagrebu v okviru konference 'REDaktura - transjugoslovanski feminizmi in ženska dediščina'. O več kot aktualnem vprašanju o povezavah med tukajšnjimi feminizmi in levico je šest teoretičark in aktivistk debatiralo 14. oktobra, dan pred protesti, ki na naše veliko veselje (tudi) v Ljubljani še trajajo. Sledil kratka predstavitev potujočega umetniško-arhivističnega projekta The Bring IN Take OUT – Living Archive, ki je potekal vzporedno z zagrebško konferenco in marca 2012 prihaja v Ljubljano. Na koncu še novičke.


Konferenco 'REDaktura: transjugoslavenski feminizmi i žensko naslijeđe' je organiziral zagrebški Center za ženske študije, ki je k sodelovanju povabil teoretičarke, aktivistke, pedagoginje, umetnice in študentke različnih generacij v upanju, da se bodo oziroma bomo lahko pogovorile o skupni preteklosti in soočile svoje poglede na sedanjost. Ker je bila večina govornic aktivna že sredi osemdesetih, je bilo na konferenci veliko govora o preteklih bojih in za moj okus malce premalo o trenutni situaciji.

Izjema je bila okrogla miza o povezavah med feministično in levo politiko v postjugoslovanskem kontekstu oziroma kontekstih, ki jo je pripravila in vodila Jelena Petrović. Uvodno predavanje je pripadlo Radi Iveković, filozofinji in indologinji, ki že dolgo živi v Franciji, in ki je veliko pisala o naši zadnji vojni, pa tudi sicer se posveča temam kot so nacionalizem, nasilje, država in državljanstvo. Na pol v šali je povedala, da je (bilo) v feminizmu toliko začetkov kot je (bilo) feministk, in da ima vsaka generacija tudi zaradi zgodovinskega revizionizma občutek, da začenja znova. Dodala je, da se je v današnji Srbiji sredi osemdesetih prvič samoorganiziralo še eno gibanje, ki je bilo enako majhno kot feministično gibanje – romsko gibanje. Poslušajmo, kje Rada Iveković vidi vzporednico:



Na debati o povezavah med tukajšnjimi feminizmi in levico so sodelovale Nadežda Čačinovič, Vjollca Krasniqi, Lilijana Burcar, Adriana Zaharijević, Vesna Leskošek, Jasmina Husanović in posebna gostja iz Seville iz skupine Žene u crnom, Mireja Forel. Jelena Petrović, ki je pripravila in moderirala debato, je uvodoma rekla, da moramo najti način, kako misliti (post)jugoslovanski feminizem kot gibanje zunaj tistih politik, ki nam jih podtikajo s pomočjo projektizacije, menedžmenta feminizma in drugih praks, ki so feminizem razdelile na aktivizem, teorijo, umetnost in druge posebne načine interveniranja v javni prostor.

S čim se torej ukvarjajo feministične teoretičarke, ki so kritične do kulturalizacije feminizma oziroma do redukcije feminizma na identitetno politiko? Predvsem s temami, na katere je boj za pripoznanje različnosti pozabil: s t.i. „zasebnim patriarhatom“ in ekonomijo, ki ima posebne prijeme za pehanje žensk v revščino, in seveda z vprašanjem, kako doseči pravičnejšo razporeditev družbenega bogastva. V nadaljevanju najprej nekaj pogledov na zmanjševanje ekonomskih pravic žensk.

Vesna Leskovšek s Fakultete za socialno delo v Ljubljani je govorila o domačih in gospodinjskih pomočnicah kot novem proletariatu in razložila, zakaj živimo v času „liminalnosti“, ko nismo ne tu, ne tam.



Vesna Leskošek je opozorila tudi na destvo, da se evropska politika 'gender mainstreaminga' že dolgo ne ukvarja več z revnimi ženskami, temveč z ženskami srednjega razreda, ki imajo težave z združevanjem družinskega življenja s službo oziroma 'kariero'. Delavke iz propadle tekstilne industrije in drugih panog, ki so se preselile v revnejše države, zdaj delajo za ženske srednjega razreda kot gospodinjske pomočnice. Ker delajo v zasebnih prostorih, ker vsaka dela za drugačno plačilo, ker je vsaka prepuščena volji plačnice, in ker delajo na črno ali pa sploh nimajo državljanstva, se zelo težko organizirajo in borijo za svoje ekonomske in državljanske pravice. O migrantkah in razlogih, zakaj so ženske tudi v neoliberalnem kapitalizmu obravnavane kot drugi spol, je govorila Jasmina Husanović.



Jasmina Husanović je zaključila s citatom Silvie Federici, ki ga velja ponoviti: v kapitalizmu je telo za ženske tisto, kar je (bila) za delavce tovarna ali delovno mesto: primarni teren izkoriščanja – in odpora.

Nadežda Čačinovič in Vjollca Krasniqi sta kritizirali Negrijev in Hardtov koncept multitute, ki se ga je oprijelo sedanje gibanje za socialno pravičnost. Kritizirali sta tudi druge koncepte na levici, ki s svojo domnevno 'spolno nevtralnostjo' brišejo pomembne razlike med potrebami in zahtevami udeležencev in udeleženki gibanja, pa tudi razlike med političnimi problemi v državah, kjer se odvijajo sedanji globalni protesti. Ker nimamo dovolj časa, vas vabim k poslušanju njune kritike na spletni strani Living Archiva, kjer je objavljena celotna okrogla miza 'Kaj je ostalo od feministične levice?'.

Potujoči umetniško-arhivistični projekt The Bring IN Take OUT – Living Archive, ki je potekal vzporedno z zagrebško konferenco, se posveča umetnosti. Organizatorke iz mednarodnega oz. transjugoslovanskega kolektiva Red Min(e)d so v Zagrebu poleg zelo živahnega medijskega centra pripravile razstavo, ki se je tematsko navezovala na konferenco. Umetnica Lina Dokuzović je razstavila svoje miselne vzorce o 'Globalnih posledicah ekonomizacije znanja', Nika Avtor je predstavila video 'Razglednice migrantskim in azilantskim politikam', Miljana Babić pa se je posvetila „službi“, ki ji pravimo umetnosti preživetja.

Več o tem, zakaj sta poleg teorije pomembna tudi aktivizem in umetnost, Jelena Petrović:



Na spletni strani Living Archive lahko spremljate video in audio iintervjuje z umetnicami in teoretičarkami, ki so sodelovale na dogodku v Zagrebu in izpolnite spletni vprašalnik o tem, kakšne so specifike feministične umetnosti na področju nekdanje Jugoslavije. Poleg tega organizatorke pripravljajo Perpetuum Mobile, zbirko (video in drugih) del (post)jugoslovanskih umetnic, ki bodo v bodoče na voljo v spletnem arhivu The Bring IN Take OUT. Mimogrede, z arhivom boste lahko sodelovale tudi v živo, saj marca 2012 prihaja v Ljubljano na festival Rdeče zore.

Ekipa Living Archiva je pripravila tudi otvoritveni performans Ane Čigon 'Dear Ladies Thank You'. Umetnica je na stene zastekljenega bara zagrebškega Kina Evropa po spominu pisala imena umetnic in jih pri tem glasno izgovarjala. Napisala je okrog sto trideset imen, kar je presenetljivo veliko. To je tudi dobra vaja za poslušalke in poslušalce, ki menijo da je feminizem passe, ker smo danes menda že vsi enakopravni in oh in sploh srečni. Torej: koliko umetnic vam pade na pamet, ne da bi se posvetovale s feminističnimi enciklopedijami in spletom? Zdaj pa primerjajte to število s številom umetnikom - in se čudite razliki!

Performans se je odvijal na prehodu, poimenovanem po partizanskih herojinjah Baković, sestrah, ki sta se mrščili nad našim vzklikanjem in aplavzih, ki so spremljali Anino navajanje svetovno znanih in še neuveljavljenih umetnic. Sestri Baković sta se skupaj z mimoidočimi še bolj zabavali naslednjo noč, ko so organizatorke na zahtevo Kina Evropa morale izbrisati sledi performansa - in s tem tudi lastno zgodovino. Poslušajmo odlomek iz 're-enactmenta', ki smo ga naslovile 'Thank You, Dear Cleaning Ladies'.



Na zabavnem 'anti-dogodku' je sodelovala celotna ekipa Red Min(e)d (Dunja Kukovec, Katja Kobolt, Danijela Dugandžić Živanović in Jelena Petrović), poleg njih pa še Lina Dokuzovič, Lana Čmajčanin, Ana Baraga, Flaka Haliti, Adela Jušić in druge umetnice.

Za konec še tri novice:

25. oktober ob 20h v klubu Tiffany: pogovor o brezdomcih med LGBT populacijo v Sloveniji.

25. do 30. oktober na več lokacijah: konferenca Cross Border Experience s spremljevalno skupinsko razstavo 'If you're trapped in the dream of the other, you're fucked!' v Galeriji ŠKUC.

31. oktober 2011 ob 22h v Channel Zero: grška glasbenica Cara Beth Satalino. Priporočam vsem fenom Cat Power!


Komentarji
komentiraj >>