Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Lurd: o industriji čudežev (1992 bralcev)
Torek, 25. 10. 2011
TisaV



Avstrijska režiserka in scenaristka Jessica Hausner se v svojem tretjem celovečercu z naslovom »Lurd« iz leta 2009 ukvarja z izmuzljivim fenomenom verskih čudežev. Film, ki ga prevevata ironija in obešenjaški humor, se s pretanjeno kritiko spotika ob rimokatoliško obsedenost s čudeži, hkrati pa z neverjetno senzibilnostjo prodira v območje najglobljih človeških upov in želja.

Velik del filma se odvija v odsevu oči in obrazne mimike redkobesedne glavne junakinje Christine, ki jo odigra izjemna Sylvie Testud. Drobcena junakinja, ki jo je multipla skleroza prikovala na invalidski voziček, je popolna utelesitev telesne krhkosti in neverjetne moči duha. Njen boj za življenje, ki bi ponujalo več od trenutnega, jo pripelje v Lurd – veliko romarsko središče, kjer naj bi se leta 1858 v votlini Massabielle prikazala devica Marija.

Film je na festivalih požel odobravajoče prikimavanje filmskih kritikov, versko občinstvo pa glede svoje všečnosti močno polariziral. Hausnerjeva se je pred snemanjem namreč natančno podučila o poteku lurdskega romanja, zato so njeni prikazi pogosto zelo avtentični. Nedoločljiva meja med domnevno dokumentaristično avtentičnostjo in narativno fikcijo pa je tista, ki je močno razburkala gospode v črnem.

Kje se torej skriva najmočnejši kritični potencial filma »Lurd«? Predvsem v nežaljivi ekspoziciji rimokatoliške produkcije svetega in čudežnega. Film namreč z v celofan zavito kritiko opozarja na skomercializiranost nečesa, kar je inherentno intimno, hkrati pa s svojo interpretativno odprtostjo ne žali čustev verujočih.

Hausnerjeva tako na subverziven način pokaže, da je rimokatoliška obsedenost s čudeži dejansko masovna turistična industrija, ki v primeru Lurda konkretno generira do 5.000.000 romarjev letno. Zdravljenja se s pomočjo svete lurdške vode odvijajo po tekočem traku, o kakšni večji poduhovljenosti pa bi težko govorili. Romarje motivirajo reklamni filmi, na voljo so jim številni spominki, na koncu pa se lahko potegujejo tudi za naziv romarja leta.

Gre torej za čisto pravo industrijo čudežev, kjer je zaželeno vse, razen čudežev samih. Čudeži kot takšni so namreč problematični, saj generirajo zavist, s tem pa uničujejo družbeno kohezivnost. Varni in zaželeni so le v obliki legend in promocijskih filmov, v trenutku realizacije pa postanejo moteči. Resnični čudeži namreč paradoksalno rušijo skrbno organizirano industrijo čudežev. Pravo družbeno vezivo je namreč nesreča – vsi skupaj, vsi v isti godlji – zato je realizacija čudežne ozdravitve skrajno nevarna zadeva.

Strogo organizirana romarska ekskurzija v Lurd je tako le eden od preventivnih ukrepov, kako preprečiti čudeže. Odhod iz vrste se šteje za prekršek. Prav tako se za neprimernega šteje kakršenkoli čustveni eksces. Stik s svetim je namreč potrebno jemati hladnokrvno. Na takšen način lahko skoraj zagotovo preprečimo prehod na nevaren teren, ki ga predstavljajo čudeži.

Christine se tako relativno hitro posveti, da pot do čudežnega ozdravljenja pelje izven institucionaliziranega programa, ki ga ponuja Lurd. Devica se ljudem namreč že dolga leta ne prikazuje več v lurdški votlini, temveč samo še v njihovih sanjah. In ker je predpogoj za ozdravitev telesa ozdravitev duha, mora Christine na pot do svojih sanj stopiti po svoje, pri čemer ji je v največjo pomoč šarmantni prostovoljec iz redu malteških vitezov.

Razkol med tehnično izpopolnjenim programom in pristno toplino nedovoljenih medčloveških vezi tako daje vedeti, da v uradnem procesu zdravljenja ni pravzaprav nič čudežnega. Čudeži se namreč odvijajo na popolnoma drugih ravneh. Zdravi recimo upanje in ne ustekleničena lurdška voda.

Če neka šala pravi, da je bog zaradi vseh njegovih napačno interpretiranih izjav prenehal dajati intervjuje, se zdi, da nam avtorica filma »Lurd« poskuša pokazati, da je mati božja zaradi skomercializiranosti njene najljubše počitniške destinacije novo našla nekje drugje, daleč proč od vzvodov politične moči in nadzora uma.

Na svoje razsvetljenje čaka tudi Tisa V.



Komentarji
komentiraj >>

Re: Lurd: o industriji čudežev
anonimni alkoholik [25/10/2011]

TisaV is back! We like!!!
odgovori >>

    Re: Lurd: o industriji čudežev
    tisav [26/10/2011]
    :D
    odgovori >>