OFF NAPOVEDNIK

25. oktober je zgodovinsko gledano izjemno pomemben datum. A k temu malo kasneje. Pomembno je tudi, da v mestu še vedno dogaja. Medtem ko pred ljubljansko Bojzo že enajsti dan zapored v težkih vremenskih razmerah še vedno vztrajajo nasprotniki kapitalističnemu nasilju enega odstotka svetovne populacije, delo na borzi poteka nemoteno. Na Ljubljanski borzi je namreč potekala okrogla miza o strategiji in učinkih državnega lastništva podjetij, na kateri so sodelovali eminentni slovenski finančniki s predsednikom uprave Ljubljanske borze Andrejom Šketo na čelu. Sama vsebina okrogle mize nam ni znana, so pa bržkone rekli tudi kakšno na račun jubileja finančno-borznih krogov. Na današnji dan leta 1929, uradno poznan kot črni petek, se z zlomom newyorške borze prične svetovna gospodarska kriza. In kljub temu, da šolski učbeniki učijo, da je za izhod iz krize poskrbel Franklin Delano Roosevelt z New Dealom, je mnogo ljudi prepričanih, da se kriza iz 30ih pravzaprav nikoli ni zares končala in da je kriza, ki smo ji priča v minulih letih, le nadaljevanje.

Poslušate nakriziran Off Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Ploščad pred borzo ostaja zasedena že 11. dan. Tudi za danes so bile načrtovane razne delavnice, in sicer na temo Biblije in družbene kritike, direktnega socialnega dela, prohibicije ter o tem, zakaj se sploh udeleževati volitev. Zvečer bo ploščad z zvoki funka ogrel DJ Jizah, ki nam je malce več povedal o današnjem kulturno-umetniškem programu:



Šotorijo tudi v Frankfurtu, in sicer pred sedežem Evropske centralne banke. Več o razvoju frankfurtske zasedbe nam je povedal tamkajšnji aktivist Frank Stigmeyer:



Franka smo vprašali še, koliko podobnih zasedb je v Nemčiji in kako na njih gleda širša nemška javnost:



Režim sirskega predsednika Bašarja al Asada za zadušitev uporov ne izbira sredstev. Poročilo Amnesty International namreč ugotavlja, da so uporniki v sirskih bolnišnicah, ki so pod okriljem vlade, izpostavljeni mučenju, med drugim tudi s strani zdravstvenega osebja. Posebna raziskovalka za Bližnji vzhod in Severno Afriko Cilina Nasser je dejala, da se zdi, da so dale sirske oblasti v poskusu zatreti proteste varnostnim službam povsem proste roke vsaj v štirih državnih bolnišnicah. Glede na obseg in resnost poškodb, ki so jih utrpeli ljudje po vsej državi, pa mnogi menijo, da je manjše rane varneje oskrbeti doma kot pa v primerni zdravstveni ustanovi. Amnesty International navaja dokumentirane primere, ko so bolnike odpeljali iz bolnišnic. V enem od teh naj bi varnostne sile iskale poveljnika upornikov in ker jim to ni uspelo, so aretirali 18 ranjencev, za katerimi se je izgubila vsaka sled.

Libijski prehodni nacionalni svet je sporočil, da so nekdanjega voditelja Moamerja Gadafija, njegovega sina Mutasima in visokega predstavnika nekdanjega režima davi ob zori pokopali v puščavi na skrivni lokaciji. Priče so povedale, da so bila trupla čez noč iz skladišča za shranjevanje mesa v Misrati, kjer so bila na ogled, odnesena. Pogreba naj bi se udeležilo nekaj uradnih predstavnikov in sorodnikov, katerih želja je bila, da ga ne pokopljejo v rojstnem kraju, Sirti. Okoliščine smrti nekdanjega diktatorja so sicer še naprej nejasne. Znano je, da je bil ranjen med poskusom pobega iz Sirte, domnevno pa naj bi ga uporniki, ki so ga zajeli, mučili in verjetno tudi ustrelili. Vodja libijskega nacionalnega sveta Mustafa Abdel Džalil je sicer že včeraj napovedal, da bodo sprožili preiskavo o okoliščinah Gadafijeve smrti.

V Sirti je, preden so v puščavski pesek zagrebli libijskega samodržca Gadafija, minulo noč odjeknila eksplozija cisterne z gorivom. Pri tem naj bi umrlo več 100 ljudi, okoli 50 je ranjenih. Eksplozija je odjeknila, ko je množica ljudi čakala v vrsti za gorivo. Predstavnik libijske prehodne vlade v Sirti je dejal, da je na prizorišču eksplozije na desetine zoglenelih trupel. Požara še vedno niso uspeli pogasiti.

Na Oktobrskem trgu v središču beloruske prestolnice Minsk se je odvil napovedan protestni shod v podporo vsem političnim zapornikom v državi. Med tistimi, ki so trenutno v zaporu zaradi lastnih političnih prepričanj, sta tudi predsedniški kandidat na lanskoletnih volitvah Andrej Sannikov in nominiranec za nagrado Saharova, novinar in aktivist Dmitrij Bandarenka. Protestnike je v petek pričakala policija, organizatorji protestov pa so bili aretirani. O poteku včerajšnega protesta smo se pogovarjali s podpredsednikom beloruske nevladne organizacije za človekove pravice Viasna, Valiantsinom Stefanovičem:



Številne aretacije aktivistov in sprejetje zakona, ki mirni shod opredeljuje kot kaznivo dejanje, po vsej verjetnosti botrujejo, da so protesti vse manjši. Ali se v prihodnje načrtuje nov protest v podporo političnim zapornikom in s čigave strani?



Na britanskem otočju odmeva včerajšnji poraz predloga za razpis referenduma o izstopu Velike Britanije iz EU. Propad predloga, ki ga je sprožila peticija 100.000 Britancev, je bil sicer pričakovan, saj so vodstva vseh treh glavnih strank svojim parlamentarcem ukazala nasprotovati predlogu. Za odmevnost pa je poskrbelo več kot 80 poslancev vladajoče konzervativne stranke, ki niso glasovali po partijski liniji. Zgodovinsko gre za največji upor evroskeptičnih konzervativcev od leta '93, ko 41 poslancev ni podprlo Johna Majorja pri sprejemu Maastrichtske pogodbe. Konzervativni minister za šolstvo Michael Gove zanika, da bi bila stranka osramočena zaradi neubogljivosti četrtine poslancev, saj naj bi šlo le za manjša nestrinjanja glede taktike. V stranki ostajajo skeptični glede prihodnosti Britanije v EU in predani zmanjševanju pristojnosti Bruslja, le glede načina si niso popolnoma enotni.

Po dveh polnih delovnih dnevih volitev za članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov je Generalna skupščina v New Yorku le uspela izvoliti državo, ki bo naslednji dve leti zamenjala Bosno in Hercegovino v najpomembnejšem organu Združenih narodov. Ker številni krogi niso prinesli preobrata v slovensko korist, se je slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, ki opravlja tekoče posle, odločil vreči puško v koruzo in napovedal odstop od kandidature. Pri tem je Azerbajdžan ponovno obtožil negativne kampanje proti Sloveniji, a, kot je dejal, je rezultat jasen in Sloveniji ne preostane drugega, kot da se umakne. Več o tem v komentarju, ki bo sledil Kulturnim novicam.

Društvo za okoljevarstvo in naravovarstvo Eko krog je predstavilo kazensko ovadbo zoper Zavod za zdravstveno varstvo Maribor in predlog odvzema akreditacije temu zavodu. Uroš Macerl, predsednik društva Eko krog, nam je povedal več o tem, zakaj so se odločili za ta korak.



Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera je pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami predstavila manifest mreže Plan B za Slovenijo in Zavezo strank za volitve 2011. Celotno gradivo so poimenovali Za družbo uresničenih priložnosti. Za kaj gre, nam je podrobneje razložila Karmen Kogoj Ogris iz Umanotere:



Kogoj-Ogrisova nam je predstavila nekatere od predlaganih ukrepov za uresničenje tretjega razvojnega podviga:

OFF sta pripravila Luka Počivalšek in Boris Vasev.