Kmalu po neslutenem in megalomanskem uspehu stripa Maus izpod svinčnika Arta Spiegelmana leta 1986 je avtor izjavil, da iz nesrečne zgodbe svojega očeta ne bo napravil krave molznice. Letošnjo jesen je izšla knjiga Metamaus. Je avtor zagrizel v zarečeni kruh in naredil knjigo, ki bo nedvomno prodajni hit že zaradi svojega naslova?
Ponovno pisati o tem, kaj Maus pomeni za svetovno umetnost je skoraj bogokletno. To pa zaradi tega, ker je bilo o tem mojstrskemu delu napisanih že mnogo tekstov tudi v slovenščini. Poleg tega pa je vedenje o stripu že zdavnaj prešlo v splošno izobrazbo vsakega razgledanega ljubitelja umetnosti. A ker v Sloveniji ni greh podcenjevati t.i. ljubiteljev umetnosti, sploh, kadar se govori o stripu, bom napravil bržkone najkrajšo možno predstavitev Mausa.
Maus je zgodba o očetu in sinu, ki globlje vizije spleteta tik pred očetovo smrtjo, ko se sin odloči narisati strip o njem. Ta strip seveda ne bi bil nič posebnega, če oče ne bi bil eden izmed redkih judov, ki so preživeli Auschwitz. S skrbnim načrtovanjem vsake strani posebej in seciranjem vsake izgovorjene očetove besede, ki jo je prenesel na papir, je nastalo večkrat nagrajeno delo in mejnik v grafični umetnosti.
V uvodu sem napisal, da je z izdajo Metamausa avtor morda prelomil svojo obljubo. Toda če pogledamo njegovo ustvarjanje po Mausu, ugotovimo, da praktično ni stripa, v katerega ne bi vključil svojih frustracij, ki so nastale ob risanju tega stripa in ob njegovem neslutenem uspehu. Skrivanju za masko taboriščniške miši, ki je postala, kot pravi sam, le eden izmed njegovih risanih junakov, se ne more izogniti denimo niti med risanjem recenzije o Winsorju Mccayu. Težko je oceniti, ali je uspeh Mausa zares tako vplival na avtorja, da vsak dan beži pred senco lastnega uspeha, pred masko miši, ali pa gre za marketinško potezo. Vsekakor je treba priznati nekaj, z Mausom je Art Spiegelman, ki je sicer povprečen risar, postal pojem dobrega stripa in ena izmed glavnih figur svetovne sodobne umetnosti.
Metamaus je knjiga, v kateri avtor na nek način opravičuje uspeh stripa avtorjevi risarski okornosti navkljub. Razkrije nekaj, kar striparji pravzaprav vemo že dolgo, a imajo le redki dar, da to smiselno povedo ali zapišejo na papir. Risanje stripa ni enako ilustriranju. Zato pravzaprav niti ni važno, da je Spiegelmanova risba okorna. Njegova risba je namreč idealna za zgodbo, ki jo pripoveduje. Zares, do danes ne poznam nikogar, ki bi znal Mausa bolje narisati kot je to Spiegelman. Visual storytelling s primesjo Cartooninga, kot temu pravi sam, je njegov način ustvarjanja. Visuall storytelling se ukvarja z iskanjem najboljših rešitev v prikazovanju dogajanja skozi sekvenco kvadratkov. Hkrati pa zgodbo podaja tako, da ta bralcu ne otežuje prehoda skozi strip, temveč mu učinkovito in hitro podaja najpomembnejše informacije oziroma tiste informacije, ki jih želi sporočiti avtor. Pomanjkanje znanja Visuall storytellinga tako lahko zasledimo pri novem delu Craiga Thompsona z naslovom Habibi, kjer avtor ne zna zreducirati pomembnih informacij, čeprav je mojster stripovske risbe. Cartooning na drugi strani skrbi za to, da risba podpira besedo, da ni zgolj njena ilustracija, temveč integralni del stripa, brez katerega ta ne bi mogel preživeti. Tako Visual Storytelling kot Cartooning je nekaj, kar Spiegelman obvlada.
Metamaus je tudi knjiga, ki odpira in razlaga vsa pomembnejša vprašanja, ki se porajajo bralcu ob branju Mausa. Ta so zapisana v obliki intervjuja, ki ga s Spiegelmanom vodi Hillary Chute. Zbrana so okoli treh glavnih vprašanj, ki so bila največkrat zastavljena avtorju v številnih intervjujih. Zakaj holokavst? Zakaj miši? Zakaj strip? - so morda kar preveč splošna vprašanja, vendar ne pozabimo, da so ta le vodilo v obsežnejše in izčrpne pogovore.
In nenazadnje je Metamaus tudi knjiga za najožje fane tega stripa. Knjigi je namreč priložen DVD s celotnim Mausom, ob katerem se vrtijo dejanski posnetki, ki jih je avtor posnel z očetom. Kot da to ne bi bilo dovolj, je na njem še tona skic, fotografij in publikacij, ki so inspirirale to genialno delo. V knjigi pa lahko sledimo Spiegelmanovemu družinskemu drevesu, pogovorom s preživelimi iz Auschwitza in ponatisom nekaterih avtorjevih zgodnejših del.
Vprašanje je seveda, kolikšno vrednost imajo takšni dodatki. Sam se namreč štejem za enega največjih občudovalcev del Arta Spiegelmana, pa je knjiga kljub temu ponudila tako rekoč več kot sem si kadarkoli želel vedeti o Mausu. DVD je po dveh ogledih tako rekoč neuporaben. Najzanimivejši je najdaljši del, ki Arta Spiegelmana predstavi takega kot je; zgovornega, inteligentnega, provokativnega, a hkrati še vedno tipično ameriškega depresivnega striparja, ki je svoj uspeh pravzaprav preživel zelo dobro. Spiegelman namreč še zdaleč ni prepotenten in hvala bogu ni brez novih idej. Njegov The Wild Party, ki je zame njegovo najboljše delo po Mausu, je lep zgled, kako se stripar lahko več kot uspešno prelevi v ilustratorja.
Spiegelman je genialen stripar in genialen grafični oblikovalec, če tega niste ugotovili skozi branje Mausa, vam branje Metamausa močno odsvetujem. Prav tako vam nakup odsvetujem, če stripa nikoli niste prebirali. Branje elektronske verzije s Cd-ja je namreč nerodno. Metamaus je nakup za raziskovalce.
Raziskoval je Mimo
Komentarji
komentiraj >>