OFF NAPOVEDNIK

Porastu zaslužkov vrhunskih športnikov botrujejo tudi visoke kazni, če ti prekršijo kakšna pravila, bodisi mednarodne športne organizacije, ki pokriva dejavnost, s katero se ukvarjajo, ali pa pravila kluba ali reprezentance, za katerega oziroma katero nastopajo. Tako je nogometaš Manchester Cityja, Carlos Tevez, zaradi kršenja klubskih pravil na tekmi lige prvakov v Műnchnu proti Bayernu kaznovan z zneskom v višini 1,15 milijona evrov s strani lastnega kluba. Ne se prestrašiti, to je zgolj njegova mesečna plača brez dodatkov, ki jih dobi, če njegov klub uspešno nastopa. Tevez na omenjeni tekmi ni hotel vstopiti na igrišče kot rezervist, ko je to želel trener Cityja Roberto Mancini. Dobil je tudi dvotedenski suspenz, ki ga je že odslužil, če bo za čas suspenza plačan, pa v klubu še niso sporočili.

Ko se na dolgo razpreda o enormni višini plač vrhunskih nogometašev, se tudi poudarja, da mnogo nogometašev igra za zelo male vsote, ki jim ne omogočijo lagodnega življenja po končani karieri. Recimo, da to velja za večino igralcev v prvi slovenski nogometni ligi. Tem bi ob podobni muhavosti, kot jo je prikazal Tevez, z računa odvzeli v povprečju malo manj kot 1.000 evrov, torej še manj, kot če bi se pijani vozili s kolesom. Zato nogometašem v slovenski ligi priporočamo, naj upoštevajo navodila trenerja in se ne vozijo pijani s kolesi po koncu tekem, kaj šele z dragimi avtomobili, ki si jih lahko privoščijo vrhunski nogometaši.
Berete OFF jezikavih in muhastih nogometašev Radia Študent!

OFF PROGRAM

V objektu podjetja Pantex v ameriški zvezni državi Teksas so začeli razstavljati še zadnje ogromne jedrske bombe z oznako B53, ki so jih Američani izdelali na višku hladne vojne s Sovjetsko zvezo. Gre za bombe, ki so 600-krat močnejše od tiste, ki je leta 1945 uničila Hirošimo. Uprava za jedrsko varnost v okviru ministrstva za energijo Združenih držav Amerike je tokrat prvič doslej v skrivni podzemni objekt spustila tudi novinarje. Bombe bodo razstavili po dogovoru z Rusijo o jedrskem razoroževanju. Bombe B53 so bile sicer pripravljene za vojno od leta 1962, ko je med velesilama potekala kriza zaradi sovjetskega nameščanja jedrskega orožja na Kubi. Bomba B53 je imela moč devetih megaton, po novem pa bo najmočnejša bomba pri Američanih B83, ki ima 1,2 megatone. Na Hirošimo so odvrgli bombo z 1,5 kilotonami in ubili okoli 140.000 ljudi.

V Oaklandu, na zahodu Združenih držav Amerike, je policija včeraj zgodaj zjutraj odstranila šotorišče gibanja, ki je sorodno gibanju Occupy Wall Street v New Yorku. Ob posredovanju policije, ki je uporabila tudi solzivec in druga sredstva za nadzor množic, je bilo prisotnih okoli 350 protestnikov, policija pa je aretirala 85 izmed njih, ki so obtoženi kampiranja in zbiranja brez dovoljenja. V Oaklandu se je nato zvrstil protest proti aretacijam, ki se ga je udeležilo več kot 1000 ljudi, ki so se napotili proti mestni hiši. Pričakala jih je protiizgredna policija, ki je uporabila plin, močnejši od solzivca, ki škoduje tako očem kot dihalnemu sistemu in koži, ter druga nesmrtonosna sredstva. Protestniki so sicer nameravali zopet zavzeti trg Franka Ogawe, kjer so šotorili zadnja dva tedna v znak protesta proti ekonomski neenakosti v mestu.

Turčija je po nedeljskem potresu, ki je prizadel vzhod države in terjal preko 400 žrtev, zaprosila za mednarodno pomoč. Slednjo je najprej zavračala, sedaj pa bodo turška veleposlaništva po svetu začela pogovore z državami, ki so ponudile pomoč, vlada v Ankari pa bo navezala stike z mednarodnimi organizacijami. Med državami, ki so Turčiji po potresu z magnitudo 7,2 ponudile pomoč, je tudi Izrael, čeprav so se odnosi med državama v zadnjem času zaostrili, med drugim tudi zaradi uboja devetih pro-palestinskih turških aktivistov na 'flotili svobode', ki je hotela leta 2010 izročiti humanitarno pomoč Gazi. Sprva so v Ankari pomoč Tel Aviva zavrnili, a so si po poročanju izraelskih medijev premislili, tako da naj bi zdaj iz Izraela prejeli bivalne zabojnike. Na japonski ambasadi v Ankari pa so sporočili, da bo dežela vzhajajočega sonca Turčiji podarila 400.000 dolarjev pomoči.

Začasni libijski voditelj Mustafa Abdel Džalil je med obiskom v Dohi v Katarju zvezo Nato pozval, naj operacije v Libiji nadaljuje vsaj do konca leta. Zavezništvo naj bi sicer o končanju operacije v Libiji odločalo ta petek v Bruslju. Po besedah Džalila je cilj njegove prošnje preprečiti uhajanje orožja iz Libije ter zagotoviti varnost Libijcev. Kot je pojasnil, so se nekateri privrženci bivšega režima zatekli v sosednje države in bi utegnili od tam ogrožati civilno prebivalstvo. Poleg tega libijski prehodni nacionalni svet tudi pričakuje, da mu bo Nato pomagal pri razvoju obrambnih in varnostnih sistemov.

Kenijska policija je aretirala domnevnega pripadnika teroristične celice, ki je v ponedeljek v Nairobiju izvedla napad z dvema granatama, pri čemer je umrl en človek, 29 pa jih je bilo ranjenih. Pri osumljencu je našla večje število granat in strelnega orožja. Policija je zanikala, da so napadalci povezani s somalijsko islamistično skupino Al-Šabab, ki je Keniji zagrozila z napadi. Kenija je sicer pred dobrim tednom poslala vojaške enote v Somalijo z nalogo, da preganjajo militantneže, ki naj bi bili povezani s terorističnimi napadi v Keniji. Skupina Al-Šabab je zanikala kakršno koli vpletenost v napade in opozorila kenijsko vojsko na povračilne ukrepe, če svojih čet ne bo umaknila iz Somalije. Al-Šabab obvladuje večino južnega in centralnega ozemlja Somalije.

V Trstu je izbruhnil dijaški protest proti politiki varčevanja italijanske vlade, ki je z različnimi oblikami zajel tudi višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom. Dijaki v srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom opozarjajo, da bodo vladni varčevalni ukrepi v večji meri prizadeli prav manjšinske šole. Protest je sicer zajel domala vse višje srednje šole, dijaki pa so se odločili za različne oblike izražanja nasprotovanja vladnim reformam. Tako so na šestih italijanskih srednjih šolah poskusili izvesti popolno zasedbo šolskih stavb, kar pa jim je policija preprečila.

Na slovenskih šolah v Italiji je prišlo do delne zasedbe le na Liceju Franceta Prešerna, kjer so dijaki zasedli telovadnico in eno od nadstropij. Na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška so se dijaki odločili za tako imenovano samoupravo – kar pomeni, da dijaki sami organizirajo pouk -, na Tehniškem zavodu Žige Zoisa in Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana pa sta potekali dijaški zborovanji. V šolskem letu 2009/2010 so slovenske šole v Italiji v primerjavi z letom prej izgubile deset učiteljev, kar glede na strukturo manjšinskega šolstva ni malo, pišejo dijaki.

Slovenska kulturno-gospodarska zveza meni, da bo na spremembe in izvajanje reform v slovenski narodni skupnosti v Italiji treba še počakati. Tako je ena izmed krovnih organizacij Slovencev v Italiji izrazila nelagodje v zvezi s politično situacijo v slovenski manjšini, saj po njihovem namesto iskanja skupnih poti, ki bi ga zahtevala vse hujša finančno-gospodarska kriza, prihaja do sporov in polemik, ki šibijo celotno skupnost. Tako pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi menijo, da z drugo krovno organizacijo, Svetom slovenskih organizacij, ni mogoče načrtovati prihodnosti, vendar se je kljub težavam treba dogovarjati in sporazumevati o perečih vprašanjih, začenši s finančno stisko kulturnih ustanov. Več o zapletih nam bo povedal predsednik kulturno-gospodarske zbornice Rudi Pavšič:



Slovenci v Italiji naj bi sicer v kratkem dobili še preostali del italijanskih državnih prispevkov za leto 2011, so sporočili iz pisarne senatorke v Rimu, Tamare Blažine. Tako bi morali zamejci v kratkem dobiti 2,5 milijona evrov prispevkov iz letošnjega državnega proračuna naše zahodne sosede. Italijanski parlament je v državni proračun za leto 2011 vključil 5,3 milijona evrov za slovensko manjšino, v blagajne deželne uprave Furlanije Julijske krajine, ki deli sredstva, pa je spomladi prišlo le 2,8 milijona evrov. Zaradi tega je deželna vlada razdelila ustanovam Slovencev v Italiji polovico načrtovanih prispevkov. Ali Pavšič v kratkem pričakuje izplačilo še preostalega zneska za slovensko manjšino?



V sklopu zasedbe ploščadi pred ljubljansko borzo gibanja 15. oktober bo ob štirih popoldan pred borzo predavanje znanega političnega filozofa Michaela Hardta. Ob istem času bo potekala tudi delavnica na temo prekernosti in skupne blaginje, več o celotnem današnjem programu pa nam je povedala aktivistka Danijela Tamše:



Društvo projekt Človek bo ob 18.15 v Zavodu udarnik na Grajskem trgu v Mariboru predstavilo potek projekta Iz Koša. Gre za projekt, v sklopu katerega zaposlujejo bivše zasvojene osebe za ekološko in varčno predelavo odpadnih materialov v uporabne predmete umetne obrti. Koliko časa se je projekt izvajal in kakšna je bila njegova uspešnost, nam je povedala Božena Blamuša, vodja projekta:



Ali od projekta kaj pridobijo tudi tisti udeleženci, ki jih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso mogli zaposliti?



Skupina nepovezanih poslancev s prvopodpisanim Francem Žnidaršičem je še pred razpustitvijo Državnega zbora 21. oktobra v parlamentarno obravnavo vložila predloga dveh zakonov, s katerima naj bi prenovili področje udeležbe delavcev pri dobičku ter njihovega sodelovanja pri upravljanju. V svetih delavcev pobudo pozdravljajo, čeprav je zgolj simbolne narave, saj o pobudi Državni zbor, ki je že razpuščen, ne bo glasoval. Lahko pa njihov predlog v proceduro vložil kateri od poslancev v novi sestavi Državnega zbora. Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku je sicer Državni zbor sprejel leta 2008 in tako zaposlenim omogočil udeležbo pri rezultatu poslovanja podjetij. A doslej so pogodbe o tem sklenili le v nekaj več kot 20 podjetjih, med katerimi pa so večinoma manjša podjetja v zasebni lasti. Kakšne novosti predlagajo nepovezani poslanci glede na zakon iz leta 2008, nam bo povedal Žnidaršič:



O soupravljanju delavcev v podjetjih pravi Žnidaršič sledeče: