Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF LJUBLJANSKEGA MARTINOVANJA (1121 bralcev)
Sreda, 2. 11. 2011
Urh



NAPOVEDNIK

V Slovenskem turističnem centru je bila predstavljena prireditev Ljubljanska vinska pot – Martinovanje v Ljubljani, ki bo potekala to soboto v starem mestnem jedru. O ponudbi, ki bo na voljo v soboto, o kulturnem pitju, ki ga sicer Slovenci niso ravno vajeni na Martinovanje, ter o poostrenem nadzoru policistov na ta praznik smo spregovorili z Radom Stojanovičem, direktorjem in organizatorjem dogodka:



Berete OFF program Radia Študent, ki se martinovanja otepa!

OFF PROGRAM

Avstralska javnost je šokirana nad potopitvijo barke z iskalci azila, v kateri je umrlo vsaj 7 ljudi. Barka je potovala iz Indonezije proti Avstraliji, potopila pa se je pri obali Kupang v provinci Zahodni Timor. Rešili so okoli 57 ljudi, ki so večinoma iz Irana in Afganistana, medtem ko vse preostale, razen 7 trupel, ki so jih našli, še pogrešajo. Avstralski minister za migracije Chris Bowen je že dejal, da ne pričakujejo, da bi kdo od pogrešanih brodolom preživel. Tragedija je ponovno odprla dolgo trajajočo debato tam spodaj, ki se nanaša na usodo iskalcev azila, ki želijo Avstralijo doseči z čolni. Premierka Julia Gillard je sicer sklenila dogovor z Malezijo, po katerem bi iskalce azila obravnavala že ta država, vendar je avstralsko sodišče sporazum spoznalo za nelegalnega in ga je vlada morala preklicati.

Bowen je ponovno pozval opozicijske politike, naj podprejo nov sporazum z Malezijo, saj bi ta iskalce boljšega življenja odvrnil od tveganih potovanj s čolni, medtem ko opozicija želi ponovno odpreti center za begunce na pacifiškem otoku Nauru, čemur je sedaj vladajoča Laburistična stranka močno nasprotovala, dokler je bila v opoziciji. Več tisoč beguncev želi doseči Avstralijo vsako leto, pri tem pa plačujejo tihotapcem ljudi v Indoneziji, da jim omogočijo prevoz.

Glavne politične stranke v Nepalu so dosegle dogovor o integraciji več tisoč nekdanjih maoističnih borcev v nepalsko vojsko. Dogovor je znova vzbudil upanje, da bodo v tej južnoazijski državi pet let po končani državljanski vojni, ki je zahtevala 16.000 življenj, oživili pogovore o končanju mirovnega procesa. Voditelji štirih glavnih strank, med katerimi je tudi maoistična stranka, so se dogovorili o integraciji tretjine oziroma 6500 od skupno 19.000 nekdanjih maoističnih upornikov v vojsko, pri čemer naj bi jim dodelili naloge, ki niso povezane z bojnimi nalogami. Preostalim nekdanjim upornikom naj bi izplačali denar, s katerim bi jim omogočili novo življenje. Voditelji strank so govorili tudi o pripravi predloga nove ustave, dogovor o tem pa naj bi dosegli v mesecu dni. Nova ustava je nujna za izvedbo prihodnjih volitev, a parlament kljub že dvakrat podaljšanemu roku glede dokumenta še ni dosegel dogovora. Za integracijo nekdanjih upornikov si je prizadevala maoistična stranka, do premika v mirovnem procesu pa je prišlo po tem, ko je bil konec avgusta predstavnik maoistov Baburam Bhattarai izvoljen za novega premiera.

Potem ko je Palestina ta teden postala polnopravna članica Unesca, je izraelski premier Benjamin Netanjahu odredil gradnjo 2000 novih stanovanjskih enot za Izraelce, večinoma v zasedenem Vzhodnem Jeruzalemu. Netanjahu je ob tem jasno povedal, da gre za enote, ki bodo po njegovem mnenju po mirovnem sporazumu pripadle Izraelu. Gre sicer za z vidika mednarodnega prava nezakonite gradnje in naselbine. Poleg tega se je Izrael odločil zamrzniti sredstva od davkov, ki jih zbira za Palestinske oblasti in jim jih mora tudi predati. Gre za približno 100 milijonov dolarjev na mesec.

Palestinska nevladna organizacija, Palestinski odbori za pomoč v kmetijstvu, je izdala poročilo, v katerem ugotavlja, da je bilo s strani judovskih priseljencev samo oktobra uničenih več kot 2600 oljk. Od teh je bilo več kot 1500 zažganih. Šlo je za 55 napadov v 37ih vaseh in 8ih mestih. Škoda je v denarju ocenjena na okoli 150.000 dolarjev, v napadih pa je bilo ranjenih trinajst kmetov, med njimi tudi 12-letni deček. Urad Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev je poročal, da je bilo letos na zasedenih palestinskih ozemljih uničenih že 7500 oljk.

Somalijska prehodna vlada je dejala, da je njena vojska skupaj s kenijskimi patruljami odbila napad upornikov skupine al-Šabab. Govorec somalijske vojske je dejal, da so nato v protinapadu na jugu države ubili 36 upornikov. Regionalni komandant al-Šababa, Šeik Mohamed Ibrahim, pa je dejal, da so njegove milice uničile več kenijskih vojaških tovornjakov in sovražniku povzročile velike izgube. Kenijska vojska, ki je svoje čete v Somalijo poslala prejšnji mesec, je 10 somalijskih mest preko twitterja obvestila o možnosti zračnih napadov, če bodo prebivalci sodelovali z islamističnimi uporniki. Predstavnik kenijske vojske Maj Emmanuel Chirchir je sicer dejal, da imajo uporniki baze večinoma izven mest in da je bilo to samo preventivno opozorilo. Kenija al-Šabab obtožuje ugrabitve ljudi na njenih tleh, medtem ko skupina, ki obvladuje večino južnega dela Somalije, ne pa tudi prestolnice Mogadiš, to vztrajno zavrača.

V Parizu so neznanci z molotovko napadli uredništvo satiričnega tednika Charlie Hebdo. Prostore tednika so zažgali na dan izida posebne izdaje revije o arabski pomladi s priložnostnim naslovom Charia Hebdo s prerokom Mohamedom kot tako imenovanim odgovornim urednikom. Na naslovnici upodobljen Mohamed z besedami grozi, navajamo: "Sto udarcev z bičem, če ne boste umrli od smeha." Islam sicer izrecno prepoveduje upodabljanje preroka Mohameda. Požar je popolnoma uničil prostore tednika, izdajatelj revije pa je prepričan, da je napad povezan s to posebno izdajo. Iz tednika so še sporočili, da so zaradi te izdaje prejeli tudi številne žalitve in grožnje na socialnih omrežjih.

Grška vlada je podprla predlog premiera Georgea Papandreuja o referendumu glede novega dogovora za celovito rešitev evra. Tiskovni predstavnik vlade Eilas Mosijalos je po sedemurnem izrednem srečanju grških ministrov sporočil, da bo referendum izveden kakor hitro bo možno. Papandreu je na izrednem srečanju članov svoje vlade, ki ga je sklical v torek zvečer, vztrajal, da je referendum potreben. Po njegovih besedah bi referendum dal jasen mandat, pa tudi jasno sporočilo v in zunaj Evropske unije o grški evropski poti in njenem članstvu v območju evra. Tako dodaja, da če ljudje ne bodo hoteli novega dogovora, ta ne bo sprejet. Papandreu je razpis referenduma nepričakovano napovedal v ponedeljek zvečer. Obenem je napovedal tudi glasovanje o zaupnici, ki naj bi bilo v petek in so ga ministri prav tako potrdili. Papandreu se bo o referendumu in prejšnji teden dogovorjenih ukrepih za rešitev evra danes v Cannesu pogovarjal z nemško kanclerko Angelo Merkel, francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem ter vodjama evropskih institucij in Mednarodnega denarnega sklada.

Višje sodišče v Londonu je v okviru prizivnega postopka potrdilo predhodno odločitev britanskega sodišča o izročitvi ustanovitelja spletne strani WikiLeaks, Juliana Assangea, Švedski. Slednja njegovo izročitev zahteva zaradi obtožb posilstva in spolnega napada. Sodnika višjega sodišča sta v svoji razsodbi ovrgla argumente obrambe, da je zahteva po izročitvi 40-letnega Avstralca Švedski nepravična in v nasprotju z zakonom ter s tem zavrnila Assangeovo pritožbo na odločitev o izročitvi, ki jo je nižjestopenjsko britansko sodišče sprejelo februarja. Sicer Assangeu preostane še možnost pritožbe na vrhovnem sodišču, v nasprotnem primeru pa ga lahko britanske oblasti izročijo Švedski v roku dveh tednov. Assange se v primeru izročitve, za katero pravi, da je politično motivirana, boji, da bi ga nato Švedska izročila Združenim državam Amerike, kjer bi bil lahko procesuiran zaradi objav WikiLeaksa.

V Karlovcu so prijeli prvega hrvaškega notranjega ministra Josipa Boljkovca, ki ga sumijo vojnih zločinov nad civilnim prebivalstvom v Dugi Resi pri Karlovcu maja 1945. Hrvaška policija je pred nekaj meseci potrdila, da preverjajo dokaze proti 89-letnemu Boljkovcu, ki je bil častnik jugoslovanskih varnostnih služb. Proti Boljkovcu ter bivšemu hrvaškemu premierju in direktorju varnostnih služb Josipu Manoliću ter narodnemu heroju Radu Bulatu naj bi po neuradnih podatkih preiskava potekala že več let. Proti Bulatu so bile vložene tudi kazenske ovadbe, do sojenja pa ni prišlo. Boljkovac in Manolić sta bila sicer v začetku 90. let prejšnjega stoletja tesna sodelavca prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana. Hrvaški notranji minister in član vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti Tomislav Karamarko je po prihodu na položaj v vladi napovedal, da bodo zaradi sprave v hrvaški družbi preiskali povojne zločine in prijeli odgovorne. Izjavil je tudi, da je treba besedo antifašizem v preambuli hrvaške ustave nadomestiti z besedo antiavtoritarizem.

Ob 13.45 se je pred borzo v okviru gibanja 15. oktober začel zbor skupine za Direktno socialno delo, ki nasprotuje psihiatričnim bolnišnicam. Nato so se s somišljeniki petnajst minut do treh dobili v Fužinah, od koder so se ob tretji uri odpravili proti psihiatrični bolnišnici Polje. Več o akciji, ki se ravno odvija, nam je povedala Asja, študentka na Fakulteti za socialno delo:



Ali gre za podobno akcijo kot jo je lani po celotni Sloveniji izvajala neformalna skupina Iz-hod, ki se zavzema za zaprtje totalnih institucij?



Parlamentarni odbor za notranjo politiko je s potrebno absolutno večino sklenil, da je novela kazenskega zakonika primerna na nadaljnjo obravnavo. O noveli bodo poslanci tako ponovno odločali na današnji izredni seji državnega zbora. Sicer je državni zbor omenjeno novelo potrdil že pred tedni, a je državni svet nanjo izglasoval veto, zato je odbor za sprejem sklepa, da je novela primerna za nadaljnjo obravnavo, potreboval devet glasov. Za sklep je glasovalo prav toliko članov odbora, pet pa jih je bilo proti. Državni svetnik Bogomir Vnučec je v pojasnilu, zakaj je državni svet izglasoval veto na novelo kazenskega zakonika, dejal, da gre za obširne spremembe. Zato po njegovem mnenju obstajajo pomisleki, ali so take spremembe potrebne in pred volitvami sploh smiselne. Opozoril je še, da novela deli pravno stroko, kar naj bi pomenilo, da zakon ni dober.



Komentarji
komentiraj >>