Kultura> Odprti termin RKHV

15o - teoretska multituda: Intervju z Michaelom Hardtom in govori s filofaksa (1371 bralcev)
Četrtek, 3. 11. 2011
multituda

Re: 15o - teoretska multituda: Intervju z Michaelom Hardtom in govori s filofaksa
filozofka [08/11/2011]
spekulativni filozofi in teoretski aktivist ne sodijo skupaj... filozofija ni enako teorija!
odgovori >>

Re: 15o - teoretska multituda: Intervju z Michaelom Hardtom in govori s filofaksa
Jernej [09/11/2011]
Buci, buci, buc....
odgovori >>

Re: 15o - teoretska multituda: Intervju z Michaelom Hardtom in govori s filofaksa
filozofka [12/11/2011]
Kako tehten odgovor...
odgovori >>

Re: 15o - teoretska multituda: Intervju z Michaelom Hardtom in govori s filofaksa
jernej [13/11/2011]
Se opravičujem... bom poizkušal še tehtno. 1. Ne vem, kaj in kje točno je razlika med filozofijo in teorijo, vsak si te pojme predstavlja po svoje. En prijatelj mi je zadnjič rekel, da nima pojma, kaj pomeni "biti filozof", da pa mu to vsekakor zveni zelo "gej". In znotraj obojega je ful enih različnih načinov, ki jih je zelo težko spravit pod enoten naziv, ali filozofija ali teorija. 2. Če je bilo mišljeno, da je razlika v tem, da filozofi niso (ali ne smejo) biti aktivisti, potem se s tem enostavno ne strinjam. In po drugi strani -Kaj pa drugega dela teoretski aktivst, ko govori o tem"kako bi moralo biti", kot da "spekulira" ? 3. To da se ljudi predalčka, eni so to, eni so ono in se ukvarjajo z nečim, se mi ne zdi produktivna stvar. Žižek recimo na ta način kritizira sodobni univerzitetni sistem, kjer se mora vsak spoznati na neko ožje področje in se ne vtikati v druga, kot enega glavnih pogojev, da je tako kot je. Da je vsak v svoji jami in da se ne "ubada z drugimi" ali kritizira celote. Čim manj komunikacije med različnimi vejami vednosti, močno olajša vladanje oblasti. 4. Strinjam se, da bi bil problem, če bi se poizkušalo reducirati filozofijo na teoretski aktivizem ali obratno. Ampak v tej oddaji smo se poizkušali ravno temu izogniti, kjer so bila neujemanja in drugačna izhodišča, smo jih pustili, in jih nismo poizkušali zvajati na samo en skupni imenovalec, izogibali smo se opredeljevanju, kdo ima prav, kdo je "izvornejši", globlji, ipd... To, da pa se stvari iz različnih diskurzov povezujejo se mi vseeno zdi dejstvo. Je pa seveda težko in tvegano iskati te skupne točke in do napak lahko vedno pride.
odgovori >>

Re: 15o - teoretska multituda: Intervju z Michaelom Hardtom in govori s filofaksa
filozofka [13/11/2011]
Hotela sem opozoriti samo na eno stvar. Razlika med teorijo in filozofijo obstaja že od stare Grčije naprej... Filozofija pomeni "ljubezen do modrosti", je zrenje v ogledalo biti, zavezana je iskanju resnice, govori o temu kako bi moralo biti itd., medtem ko izraz teorija ostaja praktično "nepreveden&quo t;. Kaj mislim? Teorija oz. theoria pomeni gledati oz. angažirano opazovati. Od tod tudi bistvena razlika med obema. Zato teoretski aktivist (v tem primeru Hardt) nikakor ne govori o tem kako bi moralo biti oz. on ne spekulira. On ni filozof, če že hočete... In to je bistveno! Izhajajoč iz tega pa se mi ni zdelo ravno na mestu, da ste v "teoretsko multitudo", poleg intervjuja s Hardtom, vkomponirali posnetke s FF-ja - govore "spekulativnih filozofov". Če bi bili to aktivistični filozofi, bi zadeva izpadla smiselno. Tako je pa morda malo posiljena. Z lubrikantom! Sicer pa, kaj pa jaz vem, Vi ste "master mind". Moj komentar je poskušal biti malce vsebinski. To ni nujno slabo, ker verjetno kaže na to, da je vsaj nekdo poskušal resno poslušati Vaš prispevek. ;) Kaj pa Vi mislite? Se Vam zdi razlikovanje med teorijo in filozofijo še vedno tako nesmiselno?
odgovori >>

Re: 15o - teoretska multituda: Intervju z Michaelom Hardtom in govori s filofaksa
Jernej [14/11/2011]
... Še enkrat se opravičujem za moj prvi "otročji" odziv. Vaše ime "filozofka" (predvidevam da - filozof - ž.sp) sem razumel kot oznako/zmerljivko za mene in Gorana, torej avtorja te oddaje ("filozofka" - dva majhna napihnjena filozofa,...). Kar hočem reči je - če lahko pride do nerazumevanja pri tako preprostih in samoumevnih stvareh, potem je težko pričakovati, da bom kar avtomatsko razumel ene veliko bolj komplicirane in fine diferenciacije, ki ste jih sedaj jasno razložili, na podlagi grške etimologije. No, z njimi se še vedno ne strinjam povsem: 1. Pravite: "razlika obstaja od stare grčije naprej". Mislim, da ni nobene "razlike, ki bi ostajala", pomen besed se spreminja od rabe do rabe, skozi prevode itd... In tukaj pač ni mogoče določiti ali ukazati, kako naj se neko besedo rabi. Dvomim, da bi se pod vašo definicijo filozofije videli vsi predavatelji iz simpozija. Pravzaprav, bi po njej bil nekako zadnji filozof kak Heidegger. Tine Hribar pogostokrat očita psihoanalizi, da to ni nobena filozofija, ker pozabi na vprašanje po biti. In ok, se stirnjam, po tem, kako on definira zadeve, res ni filozofija. In kaj to pomeni, a je zato kaj manjvredna, ne bi smela biti na oddelkih za filozofijo? Z druge strani, se pogostokrat očita Heideggerjanstvu, da je pesništvo, da ni filozofija. In kaj nam sploh to pove, da nekaj nekaj je ali ni? Derrida, ki ga danes vsi uvrščajo med filozofe, sam ni maral, če so ga označevali kot filozofa. Je že imel razloge,... Skratka, kar hočem reči je, da se mi ne zdi plodno definirati ene besede glede na neko tradicijo, in potem s te pozicije določati, kaj paše skupaj in kaj ne, kaj je bolj čisto, prvinsko in izvorno,... in te definicije jemati kot absolutne. Morda bi bilo bolj primerno pokazati na "posilstva" na podlagi bolj konkretnih primerov. 2. Četudi pristanemo, da predavatelji iz oddelka za filozofijo niso aktivistični teoretiki(zainteresirani opazovalci), je bila takšna sama njihova gesta - simpozij se je namreč ponašal s podnaslovom "v podporo 15o". Torej je bila aktivistična že sama gesta, ne glede na vsebino. 3. Nekdo je enkrat rekel, da je "filozofija tudi britje". Morda bi tukaj dodal še "filozofske pogovore med šoferji ob dveh zjutraj v vaških gostilnah" pa še kaj.. Skratka, mislim, da sta filozofija in teorija to, kar sta v vsaki partikularni rabi določene besede. In da je treba o pravilnosti te rabe izhajati iz posamičnih primerov. 4. V tej oddaji so bile besede rabljene takole: filozof- predavatelj iz oddelka za filozofijo. Aktivistični teoretik - pač nismo našli boljše besede, da bi opisali Hardta, lahko bi mu rekli tudi drugače, lahko bi našli neskončno število označitev. In to se mi zdi veliko bolj zabavno (s filozofskega gledišča), da je materiala in kombinacij za tvorjenje različnih pomenov neskončno, kot pa trdno in togo definiranje pojmov (kar pa tudi lahko pride prav, še posebej če se hočeta dva človeka razumeti:) 5. Da so različne stvari včasih skupaj je povezano z enostavno medijsko logiko (veliko bolj kot z definicijo besed) - omejen čas, zanimivost za širšo publiko, dinamičnost, hitro menjavanje sekvenc in te druge poceni kapitalistične fore. Isto kot so oddaje na tv-ju (Marijo, NLP...), sestavljene iz različnih sekvenc - kuharski kotiček, moda, gosti, nedeljsko oko, itd...
odgovori >>

Re: 15o - teoretska multituda: Intervju z Michaelom Hardtom in govori s filofaksa
filozofka [14/11/2011]
Povedala bom zelo preprosto - po točkah Vam je očitno najljubše: 1. pri filozofki gre res za ž. sp. :) 2. razlika je - in po mojem je pomembna (med teorijo in filozofijo); dokler sama nisem videla razlike, zdaj za vnazaj lahko rečem, da sem bila temu primerno "zaplankana" 3. podali ste več "definicij", šol filozofije in njihovo "(ne)razmerje" med njimi - vem, tudi sama mislim, da zaradi tega, ker druga drugo vidijo kot "ne-filozofijo" ;, ne smemo pristati na to, da bi eno morali "eliminirati" (ker naj bi bila ena "večvredna" od druge) 4. sama sem hotela opozoriti samo na razliko med teorijo in filozofijo; H. Arendt vsekakor ni bila edina, ki jo je to vprašanje "žulilo", tudi L. Althusser ni bil indiferenten do tega vprašanja (filozofija so kategorije, teorija so koncepti) = mislite, da so kategorije enako koncepti?; - naprej bi razmišljala tudi v tej smeri (ne sodi ravno v debato, mi je pa ravnokar padlo na pamet); npr. J. Ranciere pravi, da politična filozofija ni filozofija oz. da kaj takšnega ("politična filozofija") sploh ne more obstajati; zame sta npr. Hardt in Negri politična teoretika, ne bi pa jih nikola označila za politična filozofa, ker to enostavno nista (že če pogledate njune knjige - to je povsem nekaj drugega, kot pa npr. Badiou; če omenjam samo sodobne); razlika je že v načinju pisanja (če primerjamo filozofske in teoretske tekste) in rabi pomenov
odgovori >>

Re: 15o - teoretska multituda: Intervju z Michaelom Hardtom in govori s filofaksa
Jernej [15/11/2011]
Se mi zdi, da počasi razumem. Ampak recimo Deleuze in Guattari pa pravita, da je ravno filozofija ustvarjanje pojmov (konceptov), kar izgleda precej nasprotno kot Althusserjeva delitev. (btw. A je Guattari filozof ali teoretik? Kaj pa Marx, Lacan, Foucault, Levi-Strauss,...). Ampak ja, v osnovi se bi strinjal, da bi se najlažje dalo, predvsem preko načina pisanja, nekako intuitivno potegniti to razliko. In če pogledamo recimo zadnjo knjigo od Negri-ja in Hardta - Skupno, je ta namerno razdeljena na bolj filozofske in bolj teoretske dele. Tako da po tej knjigi sodeč, bi rekel, da je Hardt 75% teoretik, 25% pa filozof (razen če je vse te dele napisal Negri:)) Na ravni oseb, je pa vsako označevanje, kar problematično. Meni se zdi enostavno najboljše ljudi naslavljati, tako kot oni sami želijo, kot se sami dojemajo. To bi recimo lahko vedel tudi kak Jelinčič - cigan je sicer cigan, ampak če noče biti, potem naj bo pač kaj drugega:). Magari filozof... Malo pretiravam, se opravičujem.
odgovori >>

Re: 15o - teoretska multituda: Intervju z Michaelom Hardtom in govori s filofaksa
filozofka [16/11/2011]
Nočem se prerekati, ampak če ste našteli ravno te... Marx je zagotovo v prvi vrsti znanstvenik, sploh če berete Grundrisse in Kapital - vse je utemeljeno na znanstven način. Lacan je psihoanalitik, Levi Strauss antropolog, ... Sicer pa naj dodam, tole "etiketiranje" sploh ni bistveno za razlikovanje med teorijo in filozofijo... Meni se zdi razlika, ki jo je H. Arendt postavila, zelo "produktivna". Za filozofijo pravi, da se preveč opira na kategorije nasilja (moč, oblast...), medtem ko za teorijo pravi (sklicujoč se na stare Grke), da je angažirano opazovanje - brez vnaprejšnjih "predalčkanj" analiziranega "materiala" v obstoječe kategorije filozofije, zgodovine, psihoanalize ali česar koli. Tukaj potem nastopi kot ključno tudi mišljenje... Osvoboditev mišljenja, če hočete. Če ste mogoče zasledili... Včeraj, ko je bil obmesečni shod gibanja 15o, so protestniki nosili tudi transparent z napisom "Ugasni TV in prižgi glavo". No, jaz bi sklepala, da so tisti, ki spijo pred bojzo, že osvobodili svoje mišljenje. Vprašanje je tudi kdaj ga bomo mi? Kdaj bomo mi prenehali to gibanje predalčkati v katerikoli okvir in ga vzeti zares. Nočem, da se sedaj Vi interpelirate v te besede in da jih razumete kot kritiko... To, da sem rekla, da je ta prispevek bil posilstvo z lubrikantom, je zato, ker je eden izmed "spekulativnih filozofov" rekel, da je to gibanje 15o konec vala maja 68. ?! In še marsikaj drugega... Razlika je, vprašanje je: ali smo jo (dobesedno) sposobni slišati (distinkcijo med teorijo in filozofijo)? Kakorkoli, vsekakor zanimiva debata. :)
odgovori >>

Re: 15o - teoretska multituda: Intervju z Michaelom Hardtom in govori s filofaksa
kgnv [03/11/2011]
a to bo zdejšni intervju al kšn starejši?
odgovori >>

Re: 15o - teoretska multituda: Intervju z Michaelom Hardtom in govori s filofaksa
vizualka [03/11/2011]
Zdajšnji. Star približno en teden... Posnetki filozofov pa prav tako iz prejšnjega tedna - iz simpozija v podporo 15o.
odgovori >>

Re: 15o - teoretska multituda: Intervju z Michaelom Hardtom in govori s filofaksa
kgnv [03/11/2011]
bravo!
odgovori >>