Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ZMAGA PALESTINSKE DIPLOMACIJE (951 bralcev)
Petek, 4. 11. 2011
Božidar K.





Tako so v stoječi ovaciji predstavniki držav članic Organizacije združenih narodov za izobraževanje in kulturo – Unesco - pozdravili sprejem Palestine kot članice opazovalke v organizaciji. Izmed 193 članic jih je za sprejem Palestine glasovalo 107, med njimi tudi Slovenija, proti jih je bilo 14, 52 je bilo vzdržanih. Najglasnejša nasprotnika predlagane resolucije sta bila po pričakovanjih Izrael in Združene države Amerike, ki sta že napovedala zamrznitev izplačil Unescu, kar je za organizacijo kar velik finančni šok. Poslušajmo najprej, kako je tiskovna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Victoria Nuland komentirala izid glasovanja v Unescovi skupščini:



Združene države Amerike tako še vedno govorijo o skupnih interesih, čeprav je poleg njih in Izraela proti sprejetju Palestine glasovalo vsega skupaj le 12 držav. Izrael in Združene države Amerike so torej vedno bolj osamljeni v svojem boju proti Palestini. Temu dogodku velik pomen pripisuje novinar Dela Boštjan Videmšek:



Predsednik Društva za Združene narode za Slovenijo in dekan Fakultete za družbene vede Bojko Bučar gleda na dosežek Palestine kot na zgolj simbolično potrditev in opozarja, da bo finančno pomanjkanje Unesco postavilo v neugoden položaj. Vendar se Palestinci nameravajo vključiti tudi v druge posebne agencije Združenih narodov, zato smo ga vprašali, kakšen pomen bi imela vključitev Palestine v več teh agencij:



Ali bo Unesco lahko deloval brez večjega dela finančnih prispevkov, je za Radio Študent povedal namestnik generalne direktorice slovenske komisije za Unesco Gašper Hrastel:



Združenim državam Amerike sicer financiranje Unesca zdaj preprečuje zakon, ki so ga sprejeli v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Zakon namreč prepoveduje financiranje katerekoli agencije Združenih narodov, ki Palestino sprejme kot članico brez predhodnega mirovnega sporazuma med Palestino in Izraelom. Sam Unesco ameriškim interesom morda ne pomeni veliko, vendar pa so druge agencije, kot denimo Mednarodna agencija za jedrsko energijo, bolj neposredno povezane z ameriškimi interesi. Bučar sicer meni, da se ameriška politika ne bo spremenila.



S tem se strinja tudi Videmšek, ki pa opozarja še na to, da se bo zdaj pokazalo, kdo stoji za Združenimi narodi in koliko kapital vpliva na to organizacijo.



Izraelski ambasador pri Unescu Nimrod Barkan je resolucijo označil za znanstveno fantastiko, saj po njegovem palestinska država ne obstaja. Tukaj najbrž cilja tudi na palestinsko prošnjo za sprejem v Varnostni svet Združenih narodov, ki bo, kot kaže, neuspešna. Izmed vzdržanih držav na glasovanju v Unescu so bile namreč tudi tri članice Varnostnega sveta: Portugalska, Kolumbija ter Bosna in Hercegovina. To pomeni, da Palestincem verjetno ne bo uspelo dobiti devet potrebnih glasov v Varnostnem svetu, ki bi Združene države prisilili, da uporabijo veto in jim tako uničili del diplomatskega kapitala. Bojko Bučar meni, da lahko v luči tega gledamo na dosežek Palestine v Unescu tudi kot na tolažilno nagrado za prihajajoč poraz.



Novinar Dela Videmšek se s tem ne strinja:



Lahko torej ta manever palestinske diplomacije gledamo kot alternativno pot k priznanju in samostojnosti?



Ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton je v odzivu na glasovanje dejala, da se ji zdi nenavadno, kako lahko eno izmed teles Združenih narodov sprejema neko državo, preden to stori jedro organizacije. Bojka Bučarja smo zato vprašali, ali gre res za nenavadno potezo, ki je takšna zaradi specifične situacije Palestine:



Za konec smo sogovornika vprašali še, kaj v luči teh dogodkov menita o prihodnosti Palestine. Bučar opozarja, da problem ni neodvisnost oziroma priznanje palestinske države, ampak izraelska okupacija le-te.



Boštjan Videmšek pa vidi problem v drugem aktualnem dogajanju v Izraelu oziroma na Bližnjem vzhodu.



Članstvo v Unescu Palestini morda ne bo prineslo večjih sprememb, zagotovo pa pomeni zmago za njeno diplomacijo in vzpodbudo za nadaljnje korake proti samostojnosti. Pohvalno je sicer, da je podporo Palestini v Unescu izrazila tudi Slovenija, a njeno vodstvo bo moralo, če bo želelo uporabljati sintagmo „solidarnost s Palestinci“, doumeti, da to enostavno ni dovolj. Eno je glasovanje v raznih mednarodnih forumih, nekaj popolnoma drugega pa je bolj ali manj odkrito nasprotovanje izraelski in ameriški politiki do Palestine ter ukrepanje glede tega, seveda v mejah slovenskih zmožnosti. Na to Palestinci še čakajo.



Komentarji
komentiraj >>