Sedma:

Nekdanji vodja levičarskih aktivistov Daniel Ortega je tik pred zmago na nedeljskih predsedniških volitvah v Nikaragvi. Po preštetih glasovih s 40 odstotkov volišč vodi Ortega pred tekmeci s slabimi 63 odstotki glasov, kar je po mnenju vrhovne volilne komisije v Nikaragvi praktično neulovljiva prednost. Drugouvrščeni kandidat desnice, nekdanji novinar Fabio Gadea je po vmesnih rezultatih zbral pol manj glasov kot Ortega, nekdanji predsednik Nikaragve Arnoldo Aleman pa je zaenkrat prejel vsega 5,7 odstotno podporo. Volitve so sicer zaznamovali tudi spopadi med opozicijskimi privrženci in policijo, ki so izbruhnili neposredno po zaprtju volišč.

Poljsko zunanje ministrstvo je bilo primorano odpustiti dva uslužbenca poljskega veleposlaništva v Moskvi, ki sta poskušala na Poljsko pretihotapiti okoli 100.000 cigaret v vrednosti 11.000 evrov. Poljska mejna policija je tihotapca-ambasadorja ujela v mestu Terespol ob meji z Belorusijo, ko sta poskušala v avtomobilu z diplomatskimi registrskimi tablicami pretihotapiti cigarete. Grozi jima globa in sojenje zaradi poskusa tihotapljenja.

Državljanska lista Gregorja Viranta, ki se decembra prvič podaja na volitve, podpira spremenjen interventni zakon, kot ga predlaga stranka Zares, a le če napredovanja v javnem sektorju ne bi bila avtomatična. Po mnenju Gregorja Viranta in kompanije bi morala biti napredovanja rezervirana le za 10 do 20 odstotkov uslužbencev, ki dobijo najvišje ocene za svoje delo. Kot je znano je Zares, potem ko je propadel poskus sprejema vladne različice interventnega zakona, predstavil svoj predlog zakona. Po njem bi iz prvotnega, vladnega predloga črtali predvideno zamrznitev napredovanj v višji plačilni razred ali naziv.

Predsednik španskega nogometnega giganta Barcelone Sandro Rossel se je zavzel za zmanjšanje števila klubov v prvi španski ligi z 20-ih na 16. Po njegovem mnenju bi to prineslo večjo konkurenčnost lige in popestrilo tekmovanje. Rossel se je ob tem predlagal tudi pravičnejšo delitev finančne pogače od televizijskih prenosov med vsemi klubi v ligi in poudaril, da bi bilo dobro omejiti potrošnjo bogatih tujih lastnikov klubov.

Osma:

Ruska policija je na domu nekega znanega zgodovinarja, katerega identitete niso želeli razkriti, v Nižnem Novgorodu odkrila 29 mumificiranih trupel, izkopanih na pokopališču in oblečena v oblačila iz grobov. Šlo naj bi za precej obsežno zbirko mumificiranih posmrtnih ostankov izključno mladih deklet. Ruska policija je na sled javnosti neznanemu storilcu prišla, ko je preiskovala primer večkratnega oskrunjenja grobov v mestu. Po pisanju nekaterih medijev, naj bi domnevnega storilca zalotili na nekem pokopališču z vrečko kosti v rokah, po drugi verziji pa so oblasti na mumije naletele, potem ko so se želele z osumljenim kot zgodovinarjem strokovnjakom posvetovati o preiskavi.

Zunanji ministri Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Črne Gore so v Beogradu podpisali skupno deklaracijo za reševanje problema beguncev na Balkanu. Deklaracija predvideva zagotovitev 584 milijonov evrov za reševanje najbolj ogroženih beguncev in razseljenih oseb. Denar nameravajo zbrati na donatorski konferenci, ki bo predvidoma prihodnje leto. Evropski komisar za širitev Štefan Füle, ki se je prav tako mudil v srbski prestolnici, je napovedal, da bodo polovico sredstev za financiranje trajnega reševanja problema beguncev zbrale države članice Evropske unije.

Svet stranke Zares je potrdil listo kandidatov za poslance na decembrskih predčasnih parlamentarnih volitvah. Na listi stranke bo nastopilo 79 kandidatov, med njimi tudi skoraj vsa Zaresova ministrskega imena iz minulega mandata. Predsednik stranke in nekdanji visokošolski minister Gregor Golobič bo kandidiral v Zagorju, ex-kulturna ministrica Majda Širca v Ljubljani v Šiški, nekdanja gospodarska ministrica Darja Radič pa na Jesenicah in v okraju v bližini Kranja. Kandidaturi se je odrekla le v ministrica za javno upravo v Pahorjevi vladi Irma Pavlinič Krebs, ki se bojda vrača v odvetniške vode.

Deveta:

V Liberiji poteka drugi krog predsedniških volitev, na katerih se za zmago potegujeta aktualna predsednica Ellen Johnson Sirleaf in kandidat opozicijskega Kongresa za demokratične spremembe Winston Tubman. Letošnja Nobelova nagrajenka za mir Johnson Sirleafova je v prvem krogu, v katerem se je za položaj potegovalo še skupno 16 kandidatov, prejela 44 odstotkov glasov, njen tekmec pa 12 odstotkov manj. Opozicija je po prvem volilnem krogu oblastem sicer očitala prevaro in pozvala k nadaljnjemu bojkotu volitev.

Zdravnik nekdanjega pop zvezdnika Michaela Jacksona Conrad Murray je po mnenju porote odgovoren za smrt svojega nekdanjega klienta. Porota je svojo sodbo, da je Murray spoznan za krivega nenaklepnega umora, sporočila po vsega devetih urah zasedanja, sodnik Michael Pastor pa je po razglasitvi sodbe porote ukazal, naj Murraya do 29. novembra odvedejo v zapor. Takrat bo sodbo izrekel še sam. Michael Jackson je sicer umrl 25. junija 2009 zaradi zaužitja prevelike količine pomirjeval. Porota meni, da po krivdi svojega zdravnika, ki ga je Jacskon za pravilno terapijo s pomirjevali tudi izdatno plačeval.

V nemškem Lubminu uradno odpirajo plinovod Severni tok, po katerem bo ruski plin pod Baltskim morjem tekel do Nemčije. Iz prve cevi sicer dvocevnega in 1224 kilometrov dolgega plinovoda bo danes v Nemčijo prvič pritekel plin v vrednosti 7,4 milijarde evrov, ki ga je Rusija po cevi spustila že v začetku septembra. Slovesnosti se bosta udeležila tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in nemška kanclerka Angela Merkel, svoj prihod pa je napovedal tudi francoski premier Francois Fillon.

Na kinematografska platna prihaja nov slovenski film. V ljubljanskem Koloseju bodo nocoj premierno zavrteli celovečerni film Andreja Košaka Stanje šoka, ki naj bi skozi zgodbo kovinostrugarja Petra Zmazka govoril o aktualni situaciji v Sloveniji. Žanrsko se film uvršča med komedijo in melodramo, prve mu manj naklonjene kritike pa ga označujejo za slovenski Goodbye Lenin.

Deseta:

Po spodnjem je tudi zgornji dom avstralskega parlamenta sprejel zakon o davku na izpuste ogljikovega dioksida. Zakon, ki v veljavo stopa s 1. julijem prihodnje leto, določa, da morajo onesnaževalci, predvsem številne termoelektrarne, plačati 23 dolarjev davka na tono izpustov. Z davkom in drugimi reformami, ki mu bodo sledile, namerava Avstralija do leta 2020 emisije ogljikovega dioksida zmanjšati za 160 milijonov ton, avstralska premierka Julia Gillard pa vidi v sprejemu davka na izpuste ogljikovega dioksida začetek spopadanja z uničujočimi posledicami podnebnih sprememb.

Potem ko je po 86 odstotkih preštetih glasov bolj ali manj jasno, da je s 63 odstotno podporo zmagovalec predsedniških volitev v Nikaragvi Daniel Ortega, njegova glavna tekmeca ne priznata Ortegove zmage. Opozicijski konservativni kandidat Fabio Gadea je državno volilno komisijo obtožil poneverb neslutenih razsežnosti na volitvah, liberalec Arnoldo Aleman, čigar liberalna stranka je z Ortegovo vladajočo Sandinistično fronto za narodno osvoboditev sklenila dogovor o delitvi oblasti, pa je je dejal, da Ortege ne bodo priznali za predsednika, saj volitve naj ne bi bile legitimne. Ob tem je dodal, da ne bodo dopustili vzpostavitve diktature v državi.

Glavni tožilec haaškega Mednarodnega tribunala za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Serge Brammertz se v okviru priprav rednega polletnega poročila Varnostnemu svetu Združenih narodov o sodelovanju držav regije s haaškim sodiščem ponovno mudi na dvodnevnem obisku v Beogradu. Haaški tožilec na tokratnem srečanju od srbskih sogovornikov – predsednika Borisa Tadića, vodje nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasima Ljajića in tožilca za vojne zločine Vladimirja Vukčevića – pričakuje, kot je napovedal že pred časom, predvsem odgovor, kje se je dolga leta skrival nekdanji poveljnik vojske bosanskih Srbov Ratko Mladić in kdo mu je pri tem pomagal. Brammertz bo poročilo v New York poslal sredi novembra, v začetku decembra pa ga bo predstavil v Varnostnem svetu.