Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
KROFF DEFINITIVNEGA ODSTOPA (764 bralcev)
Sreda, 9. 11. 2011
Urh



Zunanji minister Velike Britanije William Hague je v spodnjem domu parlamenta napovedal, da se bo njegova država pri odločanju v Varnostnem svetu Združenih narodov o članstvu Palestine v svetovni organizaciji vzdržala glasovanja. Odločitev o tem naj bi London sprejel po posvetovanju s Francijo in drugimi evropskimi državami. Hague je še dodal, da bi do glasovanja v Varnostnem svetu, v katerem imata tako Velika Britanija kot Francija stalni sedež in možnost veta, lahko prišlo že kmalu. Hague se sicer še naprej zavzema za razrešitev izraelsko-palestinskega spora skozi neposredna pogajanja. Palestinski predsednik Mahmud Abas je 23. septembra vložil prošnjo za sprejem Palestincev v Združenih narodih pri generalnem sekretarju te organizacije Banu Ki Moonu. Ta je prošnjo posredoval Varnostnemu svetu, ki mora sedaj o njej odločati.

Rusija in Gruzija sta v Ženevi podpisali dogovor, ki odpravlja še zadnjo oviro na skoraj dve desetletji trajajoči poti Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo. Ob posredovanju Švice doseženi dogovor ureja nadzor nad trgovinskimi tokovi iz in v gruzijski separatistični pokrajini Abhazijo in Južno Osetijo. V skladu z dogovorom bo namesto vladnih organov trgovinske tokove iz in v obe separatistični pokrajini nadziralo mednarodno zasebno podjetje. To bo pobiralo tudi carinske dajatve. Rusija si za vstop v Svetovno trgovinsko organizacijo prizadeva že vse od leta 1993, na tej dolgi in mučni poti pa je morala odpraviti veliko nerešenih vprašanj in sporov s trgovinskimi partnericami.

Rusija je sporočila, da ne bo podprla dodatnih sankcij proti Iranu zaradi novega poročila Mednarodne agencije za jedrsko energijo, v katerem ta trdi, da ima verodostojne informacije, da je islamska republika v preteklih letih razvijala jedrsko orožje. Po drugi strani se za nove sankcije proti Teheranu zavzemata Nemčija in Velika Britanija. Po besedah Genadija Gatilova, namestnika ruskega zunanjega ministra, bi si morebitne dodatne sankcije proti Iranu mednarodna skupnost razlagala kot sredstvo za zamenjavo režima v Teheranu. Nemčija od Irana med drugim tudi zahteva, da se vrne za pogajalsko mizo s šesterico držav – Združenimi državami Amerike, Rusijo, Kitajsko, Francijo, Veliko Britanijo in Nemčijo.

Grški socialistični premier George Papandreu je tik pred srečanjem z grškim predsednikom Karolosom Papuljasom v živo po televiziji nagovoril sodržavljane in napovedal svoj odstop s čela vlade. Dejal je, da bo Grčija dobila vlado narodne enotnosti, svojemu nasledniku pa je zaželel veliko uspeha, a ni razkril, kdo bi to lahko bil. Zatrdil je tudi, da bo prehodna vlada naredila vse, da izpolni oktobrski dogovor območja evra, ki med drugim predvideva drugo pomoč Grčiji v zameno za ostre varčevalne ukrepe, in da državo ohrani v območju skupne evropske valute. Kot je še dodal, bosta nov premier in vlada uživala njegovo polno podporo.

Na jutrišnji seji vlade bo premier Borut Pahor v obravnavo predlagal pismo, ki ga bo nato poslal poslanskim skupinam s prošnjo, da preučijo možnost, da bi interventni zakon sprejeli še pred državnozborskimi volitvami decembra letos. To je Pahor napovedal ob robu predstavitve kandidatov Socialnih demokratov v 1. volilni enoti. Sprejetje interventnega zakona je v preteklih dneh predlagal tudi poslanec Zares Pavel Gantar, vendar sindikati o njegovem predlogu niso enotni. Gantar sicer zagovarja nekoliko omiljen predlog vladnega zakona, ki ga je Državni zbor že zavrnil. Predlaga, da bi ohranili zamrznitve plač, omogočili pa bi napredovanja v višje nazive ter prestavili povišanja nadomestil in ostalih prejemkov za pol leta.



Komentarji
komentiraj >>