OFF NAPOVEDNIK

Turistična zveza Slovenije je v okviru projekta „Moja dežela – lepa in gostoljubna“ med drugim ocenjevala tudi najlepše urejeno vojašnico. Zmagala je vojašnica v Slovenski Bistrici, kjer je ob desetih dopoldne potekala tudi zaključna slovesnost, na kateri je Turistična zveza podelila različna priznanja. Ker vojašnic ponavadi ne povezujemo s turizmom, smo predsednika zveze, Petra Misjo vprašali, kako je to dvoje povezano, zanimalo pa nas je tudi, ali ne bi imele vojašnice lahko tudi boljše vloge pri spodbujanju turizma:



Vi pa berete Off program Radia Študent, ki bi si z veseljem ogledal državo brez vojašnic.

OFF PROGRAM

V New Yorku se bo danes sestal Varnostni svet Združenih narodov, da bi razpravljal o poročilu odbora za sprejem novih članic glede polnopravnega članstva Palestine v Združenih narodih. Odbor je v poročilu, ki ga je posredoval Varnostnemu svetu Združenih narodov, zapisal, da ne more oblikovati enotnega stališča do palestinske prošnje glede članstva. Med drugim je odbor razglabljal tudi o tem, ali Palestinske oblasti izpolnjujejo kriterij, da se Palestino prizna kot državo in kot članico Združenih narodov, pri čemer so bile nekatere članice odbora mnenja, da Palestina ta kriterij izpolnjuje. Čeprav so navedena stališča vseh držav članic odbora, pa jih v poročilu poimensko ne navajajo. Iz poročila odbora je razvidno, da je le-ta podprl rešitev dveh držav na temelju meja iz leta 1967, pri čemer bi moralo po njihovem do nje priti s političnimi pogajanji. Ob tem je odbor še poudaril, da priznanje pravice Palestincev do samoodločbe in priznanje Palestine kot članice Združenih narodov nista v nasprotju z neodtujljivo pravico Izraela do obstoja.

Ameriški obrambni minister Leon Panetta je dejal, da bi imel napad na Iran, s čimer naj bi dosegli zaustavitev njegovega jedrskega programa, nezaželene posledice na celotno regijo in ameriške sile na območju. Strinjal se je sicer s trditvijo svojega predhodnika Roberta Gatesa in načelnika štaba združenih poveljstev ameriške vojske Mikea Mullena, da bi bombardiranje iranskih jedrskih objektov program zaustavilo za tri leta. Ameriški obrambni minister je še dejal, da bi morala biti vojaška akcija zadnja možnost in da je potrebno na zaskrbljenost Združenih držav Amerike in Izraela glede iranskega jedrskega programa odgovoriti z ostrejšimi sankcijami ter gospodarskim in diplomatskih pritiskom na Iran. Mednarodna agencija za jedrsko energijo je sicer ta teden objavila poročilo, v katerem navaja, da je Iran vsaj do preteklega leta očitno razvijal atomsko bombo.

Organizacija za človekove pravice Human Rights Watch je obtožila sirsko vlado, da je v osmih mesecih zatiranja protirežimskih protestov storila zločine proti človečnosti. V poročilu, ki so ga objavili pred izrednim zasedanjem Arabske lige o razmerah v Siriji, ta organizacija Arabsko ligo tudi poziva, naj Sirijo izključi iz svojih vrst. Obenem nanjo naslavlja poziv, naj od Varnostnega sveta Združenih narodov zahteva sprejem embarga na izvoz orožja v Sirijo in sankcij proti odgovornim sirskim posameznikom ter napotitev sirske vlade pred Mednarodno kazensko sodišče. Na podlagi pričevanj 110ih žrtev in očividcev organizacija Human Rights Watch navaja, da so sirske varnostne sile v mestu in istoimenski provinci Homs od srede aprila do konca avgusta ubile najmanj 587 civilistov, od 2. novembra, ko je režim sirskega predsednika Bašarja al Asada na pobudo Arabske sile pristal na zaustavitev nasilja, pa so umrli še 104 ljudje. Več sto ljudi v Siriji še vedno pogrešajo.

Zdravniški viri iz Jemna navajajo, da so državne varnostne sile, ki jim poveljuje sin predsednika Alija Abdulaha Saleha, Ahmed, med obstreljevanjem drugega največjega mesta v državi, Taiza, ubile najmanj šest ljudi, med njimi otroka, več deset pa je bilo ranjenih. Vladne sile so operacijo začele malo po polnoči na osrednjem Trgu svobode, kjer so protestniki pozivali k padcu režima. Po navedbah prebivalcev mesta se je obstreljevanje v še večjem obsegu nadaljevalo tudi davi. Tarči sta predvsem soseski, ki veljata za središče upora proti Salehovemu režimu. Novo stopnjevanje nasilja v državi sovpada z vrnitvijo odposlanca Združenih narodov, Džamala Benomarja, v Jemen. Benomar, ki želi oživiti prizadevanja za razrešitev krize v državi, je v Sano prispel v sredo in že začel srečanja z več predstavniki vlade in opozicije.

Prvi mož Evropskega sklada za zaščito evra, Klaus Regling, je dejal, da je sklad pripravljen pomagati Italiji, v kolikor bo ta za njegovo pomoč zaprosila. V pogovoru pa je opozoril, da je negotovost na finančnih trgih otežila krepitev posojilne sposobnosti sklada s 440 na 1000 milijard evrov, in dodal, da ta še vedno ni izključena. Sklad bi trenutno lahko na voljo postavil med 250 in 300 milijard evrov posojil, saj je nekaj denarja že rezerviranega za Irsko, Portugalsko in Grčijo. Decembra pa naj bi začel izdajati kratkoročne dolžniške papirje z rokom zapadlosti 3, 6 in 12 mesecev. S tem denarjem bi sklad lahko hitro posredoval na trgih in kupil obveznice držav v težavah ali dokapitaliziral banke.

Tudi na 28. dan zasedbe bojze so se dopoldne in se bodo tudi popoldne na ploščadi pred njo odvijale razne aktivnosti. O dogajanju nam je več povedal aktivist Irfan:



Kolegij predsednika Državnega zbora je odločil, da Državni zbor na izredni seji 17. novembra ne bo obravnaval zakona o interventnih ukrepih za leto 2012 in novele zakona o javnih financah. Za uvrstitev zakonskih predlogov na izredno sejo so sicer glasovali vodje vseh poslanskih skupin ter nepovezanih poslancev, razen Slovenske demokratske stranke in Slovenske nacionalne stranke, vendar pa, ker se v času po razpustu parlamenta kolegij o vsebini izrednih sej odloča z dvotretjinsko večino, predlog ni bil sprejet. V poslanskih skupinah, ki so predloga podprle, imajo skupaj 55 poslank in poslancev. O uvrstitvi obeh zakonov na sejo je kolegij odločal na pobudo Pavla Gantarja iz Zares, k obravnavi in sprejetju obeh zakonskih predlogov je pozvala tudi vlada. Člane kolegija je s predstavitvijo razmer danes poskušal prepričati tudi minister za razvoj in evropske zadeve, Mitja Gaspari. Več o interventnem zakonu že čez nekaj minut v Kultivatorju.

Vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja, Dušan Miščević, je v pisnem sporočilu za javnost sporočil, da odstopa s tega mesta. V odstopni izjavi se sklicuje na besede člana pogajalske skupine, šlo naj bi za Janeza Posedija, da pod nobenim pogojem ne pristajajo na interventni zakon. Miščević nam je povedal več o razlogih za odstop in morebitnih spremembah odločitve:



Off sta pripravila Gregor Kuhar in Božidar Kolar.