Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Vratolomna ideja in njena obsežna realizacija (1036 bralcev)
Torek, 15. 11. 2011
Zala Dobovšek



Še tako rekoč s toplimi platnicami lahko zanesenjaki gledališča, še bolj pa dramatike, posežemo po sistematični publikaciji dr. Alenke Goljevšček, ki je pri Slovenskem gledališkem muzeju izdala obsežno knjigo z zgovornim naslovom »Od A(brama) do Ž(upančiča), vsebine 765 dram slovenskih avtorjev«. Ta vratolomni projekt je med drugim vzporedno nastajal kot pripomoček in dopolnitev k rekonstrukciji in reinterpretaciji slovenske dramatike, ki sta bili življenjsko poslanstvo Tarasa Kermaunerja.

Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike – tako imenovana RSD – je nastajala v tandemu nedoumljivega zanosa Tarasa Kermaunerja in Alenke Goljevšček, je pa zaradi narave dela njen delež ostajal manj opazen in literarno izpostavljen. Goljevščkova namreč ni le dosledno in do potankosti predelala končanih Kermaunerjevih analiz ter jih večkratno korigirala, ampak je drame v sklepnem delu tudi povzemala ter jih predstavila v zgoščenem formatu in pri tem stremela k čim bolj objektivni optiki.

»RSD« je bil širokopotezen projekt, ki je od obeh terjal nepopisno količino znanja, časa, energije, volje, predvsem pa erosa do slovenske dramatike. Megalomanska raziskava zajema več kot tisoč slovenskih dramskih besedil, predvsem cenzuriranih, spregledanih ali preprosto pozabljenih, med katerimi jih je več kot sedemsto doživelo temeljite analize. To je skratka projekt, zraščen s Kermaunerjevim načelom: »Stori, česar drugi ne storijo!«

Kermauner se je v besedila poglabljal večplastno in dane zgodbe seciral skozi zgodovinska dejstva, filozofska vprašanja in teološko širino, bil je mojster prepletanja in drame so se v njegovi analizah znašle v deročem plazu brezštevilnih literarnih, političnih in kulturnih referenc. Zaznamovala pa ga je tudi avtorska raba kratic, ki jih je »izumljal« sproti in z njimi svojo prostrano humanistično znanje oblagal še z jezikovno matematičnostjo, nekakšno literarno geometrijo, ki je v obliki ornogramov in modelnih skic/slik zaokrožala večdisciplinarno shematiko raziskovanja.

Knjiga »Od A(brama) do Ž(upančiča), vsebine 765 dram slovenskih avtorjev«, več kot devetsto strani obsežna epopeja po slovenski dramatiki, je torej vsebinsko nadaljevanje oziroma svojstvena razvojna stopnja nekdanjega kolektivnega dela »RSD«, hkrati pa je to veličastno delo tudi povsem samostojna, zaključena enota. Časovni razpon časa nastanka izbranih in obdelanih dram sega vse od leta okrog 1000, torej od Brižinskih spomenikov, pa vse do leta 2007.

Metodologija Goljevščkove je ekonomična, dosledna in zgoščena, drame povzema v skladu z njihovo izvirno razdelanostjo, dejanja – v kolikor so – posamezno razčlenjuje, bistvena lastnost razčlemb pa je njihova objektivnost, domala surovo podajanje dogajanja. Pri tem še zdaleč ne uide v prozaičnost, suho evidentiranje, ampak bolj kot to poudarja nepristransko posredovanje dramskih vsebin in bralcu prepušča lastno vrednotenje, pa naj bo to na nivoju zgodovinskosti, vizionarstva ali ponovne aktualnosti določene dramske pisave, strukture in tematike.

Dramske povzetke poleg notranje razdelave v uvodu spremljajo še leto nastanka besedila in dramske osebe, same vsebine pa pogostokrat nepretenciozno poskušajo ujeti lingvističnega duha drame, Goljevščkova namreč vplete tudi kakšno repliko ali pa si neobvezno izposodi stilno zaznamovane besede – že zarjavele arhaizme ali pa sočne neologizme. »Od A(brama) do Ž(upančiča), vsebine 765 dram slovenskih avtorjev« je hkrati visoko relevanten priročnik, sistematiziran zgodovinski pregled slovenske drame, tudi bližnjica za kakšnega učenca ter inspiracija za režiserje in umetniške vodje. Preprosto rečeno, mogočni papirnati spomenik slovenski dramatiki in nekdanjim narodnim identitetam.

Od A do Ž je potovala Zala Dobovšek.




Komentarji
komentiraj >>