OFF NAPOVEDNIK
Ta teden bo prelomen za premnoge uživalce takšnih in drugačnih opojnih substanc, ki svojega uživanja ne znajo ali pa nočejo brzdati in ga narediti širše družbeno sprejemljivega. V Evropski uniji bodo namreč v četrtek stopili v veljavo novi standardi, ki zahtevajo, da bodo morale biti cigarete, ki bodo naprodaj v Evropi, takšne z zmanjšano gorljivostjo. Uradni razlog za takšno novost je sicer dejstvo, da so cigarete, ki ostanejo odložene brez nadzora, eden vodilnih razlogov za usodne požare v Evropi. Zaradi nekontroliranih cigaret je prišlo med letoma 2003 in 2008 v Uniji do več kot 30.000 požarov na leto z več kot 1000 smrtnimi žrtvami. Od aprila lani velja tak standard na Finskem, kjer so zabeležili 43-odstotni upad požarov, povzročenih s cigareto. Na leto naj bi tako na ravni celotne unije umrlo skoraj 500 ljudi manj.
A mi seveda vemo, kaj je pravi razlog za to novost. Lobi alkoholikov in drugih džankijev je postal v Evropski uniji tako vpliven, da določa celo takšne na videz banalne standarde. Banalne sicer le za nepoznavalce barske kulture. Kolikokrat se vam je zgodilo, da ste preutrujeni od celonočnega popivanja v žalostnem baru na robu mesta skušali uživati v še zadnji pijači, a izgubili zavest, medtem ko je prižgana cigareta med vašimi prsti neusmiljeno gorela in ciljala vašo občutljivo kožo? Zahvaljujoč novi evropski direktivi bodo tovrstne izkušnje zgolj del neke oddaljene žalostne preteklosti.
Berete izjemno gorljiv OFF program Radia Študent.
OFF PROGRAM
V Libiji se stvari, povezane s, po mnenju nekaterih, glavnim razlogom za napad na to državo, torej nafto, počasi vračajo v stare tirnice. Tako je Nuri Berouin, vodja libijske Nacionalne naftne korporacije, na gospodarskem forumu izvoznikov plina v Katarju dejal, da bo Libija konec leta 2012 spet črpala toliko nafte, kot je to počela pred izbruhom vojne, torej okoli 1,6 milijona sodčkov nafte na dan. Berouin je dejal, da zdaj črpajo okoli 600.000 sodčkov na dan, do konca leta pa naj bi jim uspelo to številko dvigniti na 800.000. Približno tri četrtine sedanje proizvodnje nafte so namenjene za izvoz. Po nekaterih ocenah je bilo v času osemmesečnega upora resno poškodovanih več kot 10 odstotkov naftne infrastrukture v državi.
Talibani so sporočili, da so pridobili vladni varnostni načrt za skupščino vodij oziroma lojo džirgo, ki se začne to sredo v Kabulu. Dokument vsebuje podroben seznam varnostnih ukrepov za pomembnejše udeležence skupščine, ministre in predsednika Hamida Karzaja ter nekaj, kar deluje kot policijski zemljevid. Talibani so sporočili, da so dokument pridobili s pomočjo svojih ljudi, ki so vključeni v varnostne sile, a visoki afganistanski predstavniki zanikajo, da gre za avtentičen dokument. Abdul Rahman Rahman, namestnik notranjega ministra, zadolžen za varnost in policijske zadeve, se tako sprašuje, zakaj bi dokument talibani objavili pred dogodkom, namesto da bi ga izkoristili za napad in ga objavili šele naknadno. Talibani so sicer zagrozili z napadom na lojo džirgo, ki so jo poimenovali suženjska džirga. Grožnjo so očitno nameravali uresničiti, saj je afganistansko notranje ministrstvo sporočilo, da so danes v Kabulu ubili domnevnega samomorilskega napadalca, ki se je nameraval razstreliti na kraju, kjer naj bi v sredo potekalo zasedanje loje džirge. Na tej skupščini se bo, ironično, govorilo o spravi z uporniki in bodočih odnosih Afganistana z Združenimi državami Amerike.
Izraelska vojska je zjutraj bombardirala poslopje palestinske morske policije v mestu Gaza. V napadu je umrl en policist, še štirje pa so ranjeni, od tega dva huje. Izraelska vojska je sporočila, da so njena letala napadla center terorističnih aktivnosti. Do napada je prišlo le nekaj ur zatem, ko je doma narejen projektil iz Gaze priletel na območje Šaar Hanegev. V tem napadu ni bil ranjen nihče.
Palestinski spletni portal maannews.net poroča, da so izraelske vojaške sile vdrle v domove sedmih nekdanjih palestinskih zapornikov, ki so bili v skladu z oktobrskim sporazumom med Izraelom in Hamasom izpuščeni iz izraelskim zaporov. Izraelska vojska je v nedeljo vstopila v mesto Qalqiliya na severu Zahodnega brega in izdala poziv trem Palestincem, naj se zglasijo pri izraelski obveščevalni službi. Podobno so izraelski vojaki v zvezi z dvema Palestincema storili v vasi Kubar v osrednjem delu Zahodnega brega, še enega pa so iskali v mestu Jenin. Pred izraelske obveščevalce sta bili poklicani tudi dve nekdanji palestinski zapornici. Predstavnica izraelske vojske je sicer dejala, da o dogodkih nima podatkov.
Izrael naj bi sprostil palestinske davčne prihodke, ki jih je zadrževal od sprejema Palestine v Unesco 31. oktobra. Glavni razlog za končanje tega načina kaznovanja palestinskih oblasti zaradi sprejema v Unesco naj bi bilo, kot poroča izraelski dnevnik Haaretz, nasprotovanje za njegovo nadaljevanje s strani izraelskih varnostnih organov. Izrael je po odločitvi Unesca zadržal sredstva, ki jih pobira in nadzira za palestinske oblasti, ter pospešil nezakonito gradnjo judovskih stanovanjskih enot na zasedenih ozemljih. To je sicer že drugič letos, da je Izrael zamrznil prenos sredstev palestinskim oblastem. Prvič je to storil maja, ko je palestinski predsednik Mahmud Abas sklenil spravni dogovor s Hamasom.
Iranski parlament je sprejel zakon, ki predvideva bistveno povišanje zagrožene zaporne kazni za iranske državljane, ki bi potovali v Izrael. Ta prepoved v Iranu sicer obstaja že od leta 1972, a je do zdaj kazen za kršenje prepovedi znašala na do 3 mesece zapora, čeprav so bile dodeljene tudi višje kazni. Zdaj pa bo nad glavami iranskih potnikov v Izrael visela grožnja z od 2 do 5 let zapora, poleg tega pa ti ljudje ne bodo smeli imeti potnega lista od 3 do 5 let. Leta 2009 je bil sicer znani bloger Hosen Derahšan, ki ima tako iransko kot kanadsko državljanstvo, po obisku Izraela obsojen na 19 let zapora.
Brazilska policija je sporočila, da je iz največjega sluma v Riu de Janeiru, Rocinhe, izgnala mamilarske tolpe. Še pred zoro je v slum vdrlo več sto pripadnikov posebnih policijskih in vojaških enot, podprtih z oklepnimi vozili in helikopterji. Med celo operacijo naj ne bi bil po zagotovilih načelnika vojaške policije izstreljen niti en naboj, prav tako pa ni podatkov o aretacijah ali zaseženem orožju. Gre za del policijskih operacij z namenom spopadanja s kriminalom v favelah pred svetovnim prvenstvom v nogometu, ki bo leta 2014 v Braziliji, in olimpijskim igrami, ki se bodo tam zgodile dve leti kasneje. Večina prebivalcev favel naj bi podobne policijske operacije podpirala.
Ploščad pred borzo ostaja zasedena že 31. dan. Izmed današnjih dogodkov izpostavljamo delavnico, ki še poteka, in sicer gre za delavnico proti podražitvi LPP vozovnic. Za novo leto je namreč napovedana 50 odstotna podražitev teh vozovnic z 0,80 evra na 1,2 evra za devetdeset minut vožnje. Nekaj več o delavnici nam je povedal aktivist Grega:
Jutri bo minil mesec dni od protestov 15. oktobra in začetka zasedbe bojze, gibanje 15. oktober pa za ob 17ih pripravlja obmesečni sprehod gibanja s pričetkom pred borzo. Kot je zapisano na spletni strani 15o.si, želijo aktivisti zaznamovati mesečni jubilej s shodom pred poslopjem parlamenta, Nove ljubljanske banke in sodišča kot tremi institucijami, ki so direktno povezane z aktualno krizo. Jutrišnja tradicionalna skupščina bo v duhu obmesečnice tako izvedena pred parlamentom.
V štabu Gregorja Viranta so se odločiti minimizirati škodo, ki mu jo lahko povzroči medijsko poročanje o njegovem prejemanju nadomestila po prenehanju ministrske funkcije leta 2009. Kot je znano, je Virant kljub pogodbenemu delu, s katerim je v tem letu zaslužil skoraj 100.000 evrov, prejel tudi nadomestilo v višini 66.175 evrov oziroma 61.762, kot pravi Virant. Zdaj se je odločil del tega denarja vrniti državi, in sicer 18.777 evrov. Toliko naj bi imela po Virantovih besedah država v letu 2009 z njim stroškov. Razliko med dobrimi 60.000 evri, ki jih je prejel, in 18.000, ki jih je vrnil, pa je, kot je dejal kandidat Virant, vrnil že z akontacijo dohodnine iz naslova pogodbenega dela v višini 21.431 evrov in poračunom v višini 21.553 evrov. Virant tako upa, da je ta zgodba zaključena, saj si želi, kot je dejal, čas in energijo usmeriti v prihodnost. Ostaja pa dejstvo, da je kljub visokemu zaslužku letu 2009 od države prejel dobrih 60.000 evrov, vrnil pa jih je slabih 19.000.
Nadzorni svet Študentske organizacije Univerze na Primorskem je na današnji seji za direktorja študentske organizacije soglasno imenoval dosedanjega direktorja Sebastjana Kokla. Prispeli sta zgolj dve kandidaturi in le Koklova je bila popolna. Razpis za direktorski stolček je sicer zbudil mnogo vprašanj, saj je nadzorni svet razpis za direktorja ŠOUP objavil 28. oktobra, torej le dan pred prazniki, razpisni pogoji pa naj bi bili pisani na kožo prav Koklu. V javnosti so se tako pojavila ugibanja o tem, zakaj med pogoji razpisa ni navedena minimalna izobrazba. Kokl namreč po navedbah Primorskih novic študija ni končal. Predsednica nadzornega sveta ŠOUP Marjetka Kosovac pa je prejšnji teden pojasnila, da datum objave razpisa ni bil načrtovan, postopek pa so izvedli po pravilih in zakonito. Več informacij sicer v študentski organizaciji napovedujejo za torek, ko bodo imeli tudi novinarsko konferenco.