Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
STONE OFF (1003 bralcev)
Četrtek, 17. 11. 2011
Nejc M.



OFF NAPOVEDNIK

Resignirani ameriški vojaki, ki se bodo v prihodnjih tednih začeli množično vračati z misij v Afganistanu in Iraku, si lahko pred vrnitvijo v kruto ameriško realnost vsaj malce oddahnejo. Pri njihovem povratku v ameriški vsakdan in pri vseh socialnih in drugačnih težavah, s katerimi se utegnejo pri tem srečati, se jim je namreč odločila pomagati kultna filmska igralka Sharon Stone.

Stoneova se bo, kot se za moderno reševanje težav spodobi in kot je najlažje, poslužila interneta in na socialnem omrežju Facebook odprla posebno stran „We welcome home our troops.“ Stran naj bi po zamislih pobudnice delovala kot nekakšna oglasna deska, ki bi vojakom poleg zahval za njihovo, recimo temu, služenje domovini ponujala tudi delovna mesta, različne popuste in druge vrste pomoči, ki bi jo bili svojim vojakom pripravljeni ponuditi domoljubni Američani.

Po predvidevanjih se bo v naslednjih tednih v Združene države iz azijskih bojišč vrnilo približno 38.000 ameriških soldatov ter drugega vojaškega osebja in po mnenju slavne igralke je pomembno, da jim država na tak način izreče dobrodošlico ter jim pokaže, da stoji za njimi. Ker pa samo pomoč, ki jo bodo ponudili državljani, po igralkinem prepričanju ne bo dovolj, se je odločila lonček primakniti tudi sama. Za utrujene, psihično izpraznjene in pred prihodnostjo negotove vojake bo organizirala še posebna tekmovanja, na katerih si bodo veterani lahko zagotovili vstopnice za hollywoodske premiere in druge prireditve.

Vi pa berete brez podpore Sharone Stone spisani OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

V Kuvajtu je nekaj deset protivladnih protestnikov, ki so pred tem zaradi obtožb korupcije na ulicah zahtevali odstop premiera šejka Naserja Mohameda al Ahmeda al Sabaha, vdrlo v parlament. Protestniki, med katerimi so bili tudi opozicijski poslanci, so v parlament vdrli skozi glavna vrata, vstopili v osrednjo dvorano, tam zapeli himno in čez nekaj minut parlament tudi zapustili. Pred tem so varnostne sile razgnale množico protestnikov, ki so protestirali pred stavbo parlamenta, da bi jim preprečilo pot do rezidence predsednika vlade. Več ljudi je bilo pri tem poškodovanih.

Protest
je sicer potekal na poziv opozicije, ki od premiera šejka Naserja zaradi korupcijske afere zahteva takojšnji odstop in razpustitev parlamenta. Korupcijski škandal kuvajtsko politiko sicer pretresa že nekaj tednov, potem ko so mediji poročali, da naj bi vladni poslanci prejeli za več sto milijonov dolarjev podkupnin. Opozicija je odgovornost prevalila na premiera Naserja, ki je po njihovem glavni krivec za nastali položaj. Zaradi vdora v parlament so odpovedali predvideno poslansko sejo, kuvajtska vlada pa se je po incidentu sešla na izrednem zasedanju.

Sirske oblasti tudi po včeraj izteklem ultimatu Arabske lige, naj prenehajo z nasiljem nad protivladnimi protestniki, nadaljujejo z brutalno represivnimi ukrepi. Sirske varnostne sile so po agencijskih poročilih tako v sredo ubile najmanj 23 ljudi, danes pa naj bi ubili tudi neko 9-letno deklico. Sirska vojska ob tem nadaljuje z aretacijami v provinci Hama in se s tem maščuje za napad dezerterjev sirske vojske na vojaški objekt v bližini glavnega mesta Damask, pri čemer je bilo ubitih 6 do 8 vojakov sirske vojske, številni pa ranjeni. Zaradi naraščajočega števila dezerterjev in njihovih vse pogostejših napadov na vladne cilje so mnogi prepričani, da je država na pragu državljanske vojne, vse bolj negotovo pa na dogajanje v Siriji gledata tudi dosedanji tihi podpornici Al Asadovega režima, Kitajska in Rusija. Slednja je mnenja, da bi morala mednarodna skupnost pozvati vse strani h končanju nasilja, iz Pekinga pa so prišli namigi, da bi Kitajska utegnila podpreti resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov, ki bi obsodila nasilje v Siriji in zagrozila s sankcijami.

Na Baliju se je začel vrh Združenja držav jugovzhodne Azije, krajše Asean, namenjen predvsem pogovorom o ekonomski integraciji regije. Voditelji Bruneja, Kambodže, Indonezije, Laosa, Malezije, Filipinov, Singapurja, Mjanmara, Tajske in Vietnama bodo proučili dosedanje korake pri gospodarski integraciji območja in možnosti oblikovanja skupnega gospodarskega prostora, ki so si ga zadali uresničiti do leta 2015. Gre za gospodarsko razvijajočo se regijo, v kateri živi več kot 620 milijonov ljudi, njen pričakovan bruto domači proizvod pa naj bi letos znašal 1800 milijard dolarjev.

Pomembna točka tokratnega srečanja Aseana je tudi Mjanmar, ki se po nekaterih kvazi demokratičnih reformah vojaške hunte vrača na srečanje združenja in s tem na diplomatski oder. Članice Aseana so po pričakovanjih uradno podprle kandidaturo Mjanmara za predsedovanje organizaciji leta 2014. Odločitev so že včeraj potrdili zunanji ministri članic Združenja držav jugovzhodne Azije, saj naj bi v preteklem obdobju, kot je poudaril indonezijski zunanji minister, v Mjanmaru prišlo do pomembnih sprememb in razvoja. S tem se ne strinjajo Združene države Amerike in organizacije za zaščito človekovih pravic, ki od Mjanmara zahtevajo več dokazov o demokratizaciji države. V Mjanmaru je po njihovem še vedno zaprtih več tisoč političnih zapornikov, zaskrbljujoča pa naj bi bila tudi usoda leta preganjanih etničnih manjšin. Konec tedna so bodo voditeljem Aseana na skupnem vzhodnoazijskem vrhu pridružili še voditelji Avstralije, Japonske, Kitajske, Južne Koreje, Nove Zelandije, Indije, Združenih držav Amerike in Rusije.

Na Bali je medtem že priletel ameriški predsednik Barack Obama, ki je pred potjo na Indonezijo napovedal nadaljevanje ameriške navzočnosti v Aziji in na Pacifiku v nezmanjšani obliki. Med obiskom v avstralski Canberri je Obama potrdil, da Združene države Amerike ne bodo zmanjševale sredstev za obrambo na račun azijsko-pacifiškega območja, saj so po njegovem Združene države na tihomorskem območju odločna sila in to želijo tudi ostati. Da pacifiško območje ostaja ameriška imperialistična prioriteta, dokazuje tudi dejstvo, da bodo ZDA povečale število svojih vojakov v Avstraliji, proračunskih obrambnih sredstev pa kljub hudi finančni krizi za to območje nikakor ne nameravajo zmanjšati. Obama se je v Avstraliji dotaknil tudi odnosov s Kitajsko in se zavzel za odprto razpravo o spornih vprašanjih ob hkratnem sodelovanju oblasti v Pekingu.

Ameriške oblasti so na meji z Mehiko odkrile pomemben tihotapski predor, ki je povezoval skladišči z mamili v mehiškem mestu Tijuana in predmestju San Diega v Združenih državah Amerike. Preiskovalci so ob tem v predoru zasegli tudi 14 ton marihuane. Od leta 1990 so na meji med Mehiko in ZDA predstavniki ameriške agencije za carino in imigracijo sicer odkrili že več kot 150 nezakonitih predorov, ki jih za vstop na ameriško ozemlje uporabljajo narko-trafikanti in priseljenci. Na povsem drugem koncu Združenih držav Amerike, v Chicagu, pa so preiskovalci medtem zasegli 250 kilogramov kokaina in 13 milijonov dolarjev gotovine, ki naj bi izvirala s trga z drogami. V okviru akcije so aretirali 15 ljudi, ki naj bi bili povezani z mehiškim narko-kartelom Zetas.

Sindikat vojakov Slovenije in Konfederacija novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost bosta ob petih pred sedežem obrambnega ministrstva pripravila miren protestni shod. K temu jih je, kot pravijo v sindikatu vojakov, prisilil predvsem dolgotrajen socialni molk ministrstva za obrambo in vrha Slovenske vojske. Njihove zahteve pa so sicer mnogo širše. Predsednik Sindikata vojakov Slovenije, Gvido Novak:



V Slovenski vojski in na obrambnem ministrstvu poziv k protestu vidijo kot neodgovoren, obrambna ministrica Ljubica Jelušič pa je vojakom kar preko spletnega bloga sporočila, da se njihovih težav zavedajo, vendar v času gospodarske krize niso rešljive. Tako ministrstvo kot vrh slovenske vojske sindikatu oporeka tudi legitimnost, saj zastopa le del vojakov in tako ni reprezentativen. Novak odgovarja, da njihov sindikat...:



Malce čudna je ta sindikalna matematika. Predsednik Novak se zaveda, da sindikatu do reprezentativnosti manjka še petdeset članov, hkrati pa zaradi anonimnosti le-teh ne ve ali noče vedeti, koliko članov sindikat pravzaprav šteje. Javno razodeto skupno število članov pač v nobenem pogledu ne načelo njihove anonimnosti.

Poslanci na izredni seji državnega zbora in zadnji pred volitvami obravnavajo kandidatno listo za štiri člane državnotožilskega sveta. Predsednik države Danilo Türk je že pred časom poslancem v izbor ponudil šest imen – Darka Mavra, Matjaža Jagra, Katjo Šugman Stubbs, Jožeta Tratnika, Alenko Mežnar in Jožefa Kovača -, ti pa bodo med njimi izbrali štiri bodoče člane državnotožilskega sveta. V poslanski skupini opozicijske SDS so že napovedali, da ne bodo podprli nobenega od predlaganih kandidatov, saj gre po njihovem mnenju pri novem zakonu o državnem tožilstvu za politizacijo in okupacijo sveta s strani politike. Državnotožilski svet ima sicer 9 članov, ki so imenovani za šestletni mandat. Štiri izmed njih izvoli državni zbor na predlog predsednika republike. Podporo kandidatni listi so napovedali v SD, LDS, Zaresu in SNS, ne bodo pa ji nasprotovali niti poslanci SLS.

Nekaj strank je doživelo ta teden hladen tuš ob zavrnitvi njihovih kandidatnih list. Volilne komisije volilnih enot so namreč zavrnile kandidatne liste šestih strank, in sicer Stranke enakih možnosti v volilni enoti Ljubljana Bežigrad, Stranke za trajnostni razvoj Slovenije – TRS - v volilni enoti Ljubljana Center, zavrnjene pa so bile tudi kandidatne liste strank Zeleni Slovenije, Stara pravda – stranka prava, ta je izključena iz boja v vseh osmih volilnih enotah, Humana Slovenija in Stranka slovenskega naroda. Stranka TRS je na dopoldanski novinarski konferenci še enkrat predstavila razloge za izključitev ene od njihovih kandidatnih list. Šlo je, kot je pojasnil predsednik stranke Matjaž Hanžek, preprosto za lapsus. Ob tem je Hanžek dejal:



Hanžek je predstavil tri vsebinske točke njihovega programa. Stranka se tako zavzema za spremembo volilne zakonodaje, da bi imeli v predvolilnem času vsi politični akterji enake možnosti predstavitve. Potencialni poslanci TRS-a se zavezujejo tudi, da ne bodo koristili ugodnosti poslanske imunitete, Hanžek pa je izpostavil tudi predlog omejitve voljene oblastne funkcije na največ dva mandata, kar pa ne bi veljalo za sodnike, kjer bi stranka ohranila trajen mandat. Hanžek tako pojasnjuje predlog:



Na konferenci se je predstavil tudi Darko Rudaš, sicer predsednik Foruma romskih svetnikov, ki na listi TRS-a kandidira v volilni enoti Murska Sobota.



Konferenco je povezovala Sabina Žnidaršič Žagar, ki je naše novinarsko uho takole zintrigirala:



Kljub temu, da smo posumili, katero gibanje je imela Žnidaršič Žagarjeva v mislih, smo jo prosili, naj pojasni, na katero globalno gibanje se nanaša:



Kaj si o tem, da stranke jahajo val globalnega gibanja, mislijo njegovi aktivni pripadniki, je seveda povsem drugo vprašanje. Koliko glasov pa bo TRS-u prineslo sklicevanje na sedaj tako popularnih 99 odstotkov, bomo videli 4. decembra.

Gibanje 15o, ki že 34. dan vztraja na ploščadi pred ljubljansko borzo in opozarja na dolgoročno nevzdržnost kapitalističnega sistema, nadaljuje s predvidenimi aktivnostmi. Za 11. uro so aktivisti sicer napovedovali protestni pohod proti ameriški ambasadi v podporo gibanju Occupy Wall street, a se bojda iz tehničnih razlogov protest ni zgodil. ob 16. uri pripravljajo pred bojzo skupščino na temo kodeks direktnega socialnega dela. Ob isti uri se bo odvil tudi teach-in na ljubljanski Filozofski fakulteti. Zbor je petnajst minut do štirih pred bojzo. Ob 18. uri sledi redna dnevna skupščina, za ob 20.30 pa je napovedana nova delavnica o blokadi fakultete, na kateri bodo pregledali dosedanje aktivnosti na tem področju in se pogovorili o prihodnjih.

Društvo Humanitas ob drugi obletnici Hiše svetov organizira razpravo z naslovom „Kaj bo prinesla samostojnost Palestine?“. Več o dogodku in gostih pa moderatorka razprave Klavdija Štajdohar iz društva Humanitas.



OFF sta pripravila Nejc Marcen in Boris Vasev.



Komentarji
komentiraj >>