Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Sex Mob!!! (970 bralcev)
Petek, 18. 11. 2011
MarioB



SEX MOB, 16. 11. 2011; Jazz Klub Satchmo, Maribor

* Po izvrstnem solističnem koncertu Vijaya Iyerja prejšnji teden je mariborski festivalski ciklus Izzven ta teden sklenil svoj letošnji program z nič manjšo poslastico, koncertom nagroovane newyorške tolpe Sex Mob. Čeprav je bil koncert vzhajajoče pianistične zvezde Vijaya Iyerja z avantgardnimi in mestoma hermetičnimi posegi v skladbe v popolnoma drugačnem duhu od radožive muzike Sex Mob, pa vendarle lahko med obema špiloma potegnemo vsaj eno vzporednico.

Tako Iyer kot Sex Mob sta namreč postregla s predelavami, kar za nobenega od njiju ne preseneča, saj oba izvajalca rada posegata po samosvojih interpretacijah bodisi jazzovskih standardov bodisi priljubljenih pop, rock in filmskih tem, kar še zlasti velja za newyorški kvartet. Pa vendar je bil slednji v svojem vnovičnem branju znanih melodij dostikrat presenetljivo blizu avantgardni dekonstrukciji, kakršno je uprizoril Iyer, ko je denimo eno znano Monkovo temo le nakazal, vmesni prostor pa zapolnil z begajočimi, razpršenimi linijami in presunljivimi »clustri« akordov. Po drugi strani pa je komad »Human Nature« Michaela Jacksona, ki postaja malone njegov zaščitni znak, odigral v standardni inačici oziroma tako, kot ga poznamo s posnetka in prejšnjega nastopa s triom.

Sex Mob naj bi tokrat igrali glasbo, ki je nastala izpod prstov Duka Ellingtona, Nina Rote in Johna Barryja, skladatelja glasbe za filme o Jamesu Bondu, pa vendar smo slišali veliko več. Tukaj niti najmanj ne merimo na dejstvo, da so vmes pretihotapili še kakšne druge komade, od teme iz filma »Polnočni kavboj«, ki jo je podpisal John Barry, do na dodatku odigrane Princeove »Sign o' the Times«. Ne! To, da smo dobili »veliko več«, pomeni, da se Sex Mob niso ustavili ob zabavnih, razžarjenih in žgočih različicah komadov, ki jih imamo radi skupaj z njimi, ampak so pošteno posegli v samo zgradbo komadov.

Odlično usklajen in uigran kvartet je po nekaj začetnih komadih, ki jih je pred polnim klubom zafrkantsko in navijaško napovedoval vodja kvarteta Steven Bernstein, prestavil nekaj prestav višje. Skladbe so si nato sledile druga za drugo, praktično brez premora; bend si je vzel čas, da je elemente posamičnih skladb ročno in vehementno razstavil na sestavne delce, te pa je zatem poglabljal, brusil, zaljšal ali pa spet drugič zvedel le na najbolj temeljne dele.

Pri taki dekonstrukciji pa bend ni - tako kot Iyer - šel v prostore krhkega ravnovesja med tišino in razpršenimi toni, marveč je, nasprotno, ves čas grooval. Bend je igral kot podmazan, člani pa so si izmenjavali nosilne vloge v mešanici slogov, ki je kljub eklekticizmu ohranjala čvrsto in monolitno strukturo. Glasba se je mikavno zibala od bopovskih in swingovskih poudarkov prek nadrobljenih in mestoma zadubiranih ritmov do prodornih freejazovskih kričanj saksofona in trobente vse do elegičnih, zasanjanih prepoznavnih motivov, kakršna sta, denimo, nosilna pesem filma Goldfinger ali pa Rotova cirkuška muzika za Fellinija.

Koncert je bil v dveh delih in to morda ni bila dobra odločitev, čeprav se je po noro intenzivnem prvem delu premor dobro prilegel. V drugem delu bend namreč ni takoj ujel ne zvočne nabritosti ne glasbeniškega zagona iz prvega dela. Skladbe so bile še naprej dolge in razdelane, a namesto stalno menjajočih se ritmov in presunljivih pihalskih vložkov je bend postregel z bolj umirjeno glasbo, mestoma podobno neobveznemu jam sessionu med prijatelji, ki pa ni izžareval veliko izvirnosti.

Šele proti koncu so Sex Mob znova ujeli svoj poprejšnji oster zven in zgoščeno skupinsko sliko. Še bolj kot v uradnem drugem delu pa so se razigrali na dodatku z že omenjenim Princeovim komadom. Iz znane melodijske teme, odigrane na zankasti basovski rif, se je četverica hitro izvila ter se predala hrupnemu in glasnemu svobodnjaškemu preigravanju malone na meji kakofonije, da bi se v hipu elegantno spet lotila neke druge popevke, katere naslova si žal ne moremo priklicati. Dodatek je tako pravzaprav povzel temeljne postavke ustvarjanja benda, ki nam je, kljub občasno medlemu drugemu delu koncerta, postregel z enim najboljših jazzovskih špilov letos!

V Mariboru je bil na koncertih Vijaya Iyerja in Sex Mob Mario Batelić


Komentarji
komentiraj >>