Neuradni list Radia Študent je štirinajstdnevnik, v katerem prestrezamo in prežvekujemo osnutke in predloge zakonov, pravilnikov, uredb, javnih naročil in drugih aktov ter dokumentov, ki šele nastajajo po vladnih in ministrskih kuloarjih. Prestreči jih je pomembno pred njihovo potrditvijo na seji vlade, saj je po njihovem pristanku v državnem zboru za vsebinske popravke praviloma prepozno. Naivno bi bilo namreč verjeti, da vsakokratna večinska koalicija svojega dela ne bo opravila skladno z voljo političnih botrov z Gregorčičeve.
Vlada je že maja 2009 sprejela Akcijski načrt za zeleno javno naročanje za obdobje 2009-2012, ki sledi smernicam in pričakovanjem Evropske komisije v zvezi z naročanjem okolju prijaznega blaga, storitev in gradenj. Na Gregorčičevi sicer malo zamujajo, saj bi morali evrouredbo v domači pravni nered vnesti že do leta 2010. Ta nalaga, da mora država 50 odstotkov javnih naročil oddati z uporabo meril in pogojev za zelena javna naročila. Akcijski načrt je kot enega ključnih ukrepov za dosego tega cilja predvidel sprejem Uredbe o zelenem javnem naročanju.
Uredba o zelenem javnem naročanju, ki je v pripravi, bo sprva zajemala 11 sklopov predmetov javnih potrebščin, pri katerih bodo morali javni naročniki upoštevati minimalne okoljske zahteve. Dokument bo tako pokrival naročila za električno energijo, živila, pijače, kmetijske pridelke za prehrano in gostinske storitve, pisarniški papir in higienske papirnate proizvode, elektronsko pisarniško opremo, avdio in video opremo, hladilnike, zamrzovalnike in njihove kombinacije, pralne stroje, pomivalne stroje, klimatske naprave, stavbe, pohištvo, čistila, storitve čiščenja in storitve pranja perila, osebna in transportna vozila ter storitve avtobusnega prevoza in pnevmatike. Vse, brez česar normalna država pač ne more.
Javna naročila so sicer pomemben del javnih financ, ugotavljajo na Gregorčičevi. Glede na skupno vrednost namreč predstavljajo precejšen del javnofinančnih odhodkov. Iz statistične analize Eurostata izhaja, da so slovenski javni naročniki v letu 2009 preko instrumenta javnih naročil naročali blago, storitve in gradnje v skupni vrednosti 6,04 milijarde evrov, kar, prevedeno v delež BDP-ja, znaša 17,3 odstotka.
V teh okoliščinah je potrebno zategniti pasove, v postavko prihodkov pa potisniti vsak mogoč evro. Vojska dela. Njena strelna vadbišča so, ko na njej ne strelja sama, na voljo civilni javnosti. Najem strelišča vas bo po uradnem ceniku ministrstva za obrambo prišel med 65 in 130 bruto evrov na uro, tarča pa dober evro. Stražar, ki, skladno z zakonodajo, na razpaljotki mora biti prisoten, pa bo na uro fušal za 25 evrov. Sendvič s posebno in pingo sta definitivno plus.