OFF NAPOVEDNIK

V Združenih državah Amerike je prevelika telesna teža prvič v zgodovini zahtevala drugačno vrsto žrtev. Kuga debelosti je do sedaj večinoma pripomogla le k razdiranju dobrega zdravja, pretirana debelost pa je po novem v Združenih državah lahko tudi razlog za razdor družine.

V Clevelandu, v zvezni državi Ohio, je namreč socialna služba, ki je ocenila, da mati ni storila dovolj za zmanjšanje telesne teže svojega sina, tej otroka odvzela in ga dala v rejo. Osemletni deček sicer tehta že 90 kilogramov in mu posledično grozita diabetes in zvišan krvni pritisk. V ameriški javnosti so se seveda že začela kresati mnenja o upravičenosti odvzema otroka. Nasprotniki trdijo, da je bila socialna služba prenagljena, saj v času odločitve otroku zdravstvene težave še niso grozile. Oblasti pa pojasnjujejo, da so osnovnošolca dali v rejo, ker je socialna delavka materino nesposobnost, da bi deček shujšal, označila za zdravstveno zanemarjanje.

Kakorkoli že, jasno je, da se otrok za nažiranje ni odločil ravno prostovoljno. Se pa ob tem postavi neko drugo vprašanje, ki je sicer bolj relevantno v slovenskem jeziku, in sicer, kako bodo otroku pomagali nadomestni starši. Imenujemo jih namreč rejniki. Kakšni pa naj bodo dobro vzrejeni otroci, pa si predstavljajte sami.

Berete OFF program Radia Študent, ki se mu za tolstost ni bati.

OFF PROGRAM

V Egiptu so se začele prve parlamentarne volitve po odstavitvi dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka februarja letos. Na prvi dan volitev bodo lahko svoje glasove oddali prebivalci Kaira, Aleksandrije in še sedmih provinc, decembra in januarja pa bodo potekale volitve še v preostalih 18 provincah. V 498-članski parlament bodo danes izvolili 168 strankarskih poslancev. V okrajih, kjer noben od kandidatov ne bo dobil večine, sledi še drugi krog. Iz Kaira danes poročajo o dolgih vrstah pred volišči. Šole, kjer so uredili volišča, stražijo pripadniki policije in vojske. Opazovalci ob tem poročajo, da se v nekaterih volilnih okrajih volitve niso začele točno ob uri, ponekod zaradi zapoznele volilne komisije, drugje pa, ker ob uri še niso prispeli volilni lističi oziroma črnilo za označevanje prstov volivcev z že oddanim glasom. V številnih voliščih je prišlo tudi do kršitve volilnega molka, saj naj bi člani posameznih strank, predvsem islamistične stranke Svoboda in pravičnost, delili volilne letake. Volilno pravico ima slabih 50 milijonov Egipčanov, prvič pa lahko volijo tudi egiptovski državljani v tujini.

Potem ko so v soboto Natove sile Isaf v helikopterskem napadu na teritoriju Pakistana po navedbah pakistanskih oblasti ubile 24 pakistanskih vojakov, je pakistanska vojska sporočila, da ne verjame, da je šlo za pomoto. Tiskovni predstavnik vojske Atar Abas je dejal, da so bile Natove sile v Afganistanu seznanjene z vsemi položaji pakistanske vojske. Dodal je, da so Natove predstavnike v Pakistanu ob začetku obstreljevanja nemudoma obvestili o dogajanju in čeprav so zahtevali prekinitev obstreljevanja, je napad trajal še uro in pol. Abas je ob tem zavrnil trditve afganistanske vojske, da naj bi najprej prišlo do napada na pripadnike Natovih enot v Afganistanu s pakistanskega ozemlja, in pozval Isaf, naj pokaže žrtve tega domnevnega napada. Za program britanske televizijske mreže BBC v urdskem jeziku je Abas še povedal, da je Nato v minulih treh letih najmanj sedemkrat napadel položaje pakistanske vojske, pri tem pa je bilo ubitih 72 vojakov, 250 pa jih je bilo ranjenih.

Predsedniške in parlamentarne volitve v Demokratični republiki Kongo potekajo v znamenju incidentov. V mestu Kananga v osrednjem delu države so lokalni prebivalci požgali več volišč in ukradli glasovnice. Po navedbah virov v Združenih narodih so se incidenti v Kanangi začeli, ker so se nekatera volišča odprla z zamudo, zaostrili pa so se, ko so odkrili, da so nekatere volilne skrinjice že napolnjene z izpolnjenimi glasovnicami. Požganih naj bi bilo okoli 15 volišč. v Lubumbašiju na jugovzhodu države pa so oboroženi moški napadli konvoj osmih terenskih vozil z gradivom za volitve, pri tem sta dve vozili, v katerih je bilo okoli tisoč glasovnic, zgoreli. Volitve naj ne bi prinesle večjih sprememb v tej veliki afriški državi, saj ima največ možnosti za zmago sedanji predsednik Joseph Kabila. Proti njemu kandidira deset kandidatov, med katerimi je v ospredju predvsem Etienne Tshiskedi.

Potem ko so sile Kfor na severu Kosova v kraju Jagnjenica pri Zubinem Potoku z oklepniki odstranile barikade, je prišlo do konflikta s kosovskimi Srbi. Okoli 500 Srbov naj bi po poročanju različnih tiskovnih agencij namreč začelo s kamenjem obmetavati in z lahkim orožjem streljati na pripadnike Kforja, pri čemer naj bi bila dva izmed njih ranjena. Kfor je odgovoril s solzivcem in vodnimi topovi ter streljanjem z gumijastimi naboji in pri tem ranil več deset kosovskih Srbov. Ti so potem kakšnih 500 metrov stran postavili novo barikado. Razmere so po besedah tiskovnega predstavnika Kforja Dana Harveyja mirne, je pa Kfor okoli ceste, kjer je odstranil barikado, postavil bodečo žico, nedaleč stran pa še vedno vztraja skupina Srbov. Drugi tiskovni predstavnik Natovih kosovskih sil Uwe Nowitzky pa je poudaril, da je bila akcija v skladu z mandatom Kforja zagotavljanja varnosti in svobode gibanja. Dodal je, da se Kfor redno pogovarja s predstavniki srbskih občin na severu Kosova in da je napačna informacija, da mora imeti Kfor za odstranitev barikad sklenjen dogovor s Srbi na Kosovu.

Ponoči je umrl zadnji premier Socialistične federativne republike Jugoslavije Ante Marković. Leta 1986 je postal predsednik predsedstva Hrvaške, marca 1989, po odstopu svojega predhodnika Branka Mikulića, pa je bil izvoljen za premierja Jugoslavije. Konec tega leta je Marković predstavil program gospodarskih reform, stabilizacije od inflacije ponorelega dinarja in lastninjenja podjetij s prodajanjem delnic zaposlenim. Sveženj ukrepov je bil uspešen, saj je Markoviću uspelo za krajši čas umiriti inflacijo in dvigniti splošen življenjski standard. Dokončno izpeljavo reform sta mu onemogočila visoka zadolženost Jugoslavije v tujini in ukinitev gospodarske pomoči tujine, po svobodnih volitvah in referendumih o samostojnosti na Hrvaškem in v Sloveniji pa je bilo konec tudi ideje o enotni Jugoslaviji, za kar si je prizadeval. Decembra 1991 je Marković odstopil s položaja zveznega ministrskega predsednika. Potem se je umaknil iz javnega življenja in nadaljeval kariero v gospodarstvu.

Ljubljanski mestni svetniki bodo popoldne na seji obravnavali predlog rebalansa finančnega načrta Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana za letošnje leto. Če bo sprejet, bo sredstev iz občinskega proračuna za skoraj dva milijona in pol evrov manj. V gradivu za sejo je sicer zapisano, da se prejemki sklada kljub zmanjšanim občinskim sredstvom z rebalansom povečujejo za 4,5 odstotka, na slabih 23 milijonov evrov, izdatki pa za 3,9 odstotka, na dobrih 22 milijonov evrov. Povečanje prejemkov gre na račun večjih prihodkov iz lastnih virov in kratkoročnega zadolževanja. Bo pa mestni svet obravnaval tudi predlog sklepa o cenah posameznih vrst vozovnic v mestnem linijskem prevozu potnikov. Z dosedanjih 80 centov za 90 minut vožnje z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa se bo, če bo predlog sprejet, cena dvignila na 1,2 evra. Predvidena je tudi sprememba cene šolske mesečne vozovnice s 17 na 20 evrov in splošne s 34 na 37 evrov. Župan Zoran Jankovič, katerega lista ima v mestnem svetu večino, je k predlogu sklepa vložil dopolnilo, v katerem predlaga, da cena mesečne šolske vozovnice ostane 17 evrov.

Gibanje 15. oktober že nekaj časa opozarja na nesprejemljivost in neustreznost povišanja cene vozovnic LPP-ja. Gibanje bo tako pred mestno hišo ob 17. uri izvedlo protest. Več o tem pa aktivist Irfan:



Pred Bojem Za sta se pred dobro uro začeli dve delavnici, prva z naslovom „Odpis dolgov“, na kateri bodo problematizirani dolgovi fizičnih oseb, ki jim zaradi nemožnosti povračila grozi deložacija. Delavnica se bo nadaljevala ob osmih zvečer v Socialnem centru Rog, kjer se bodo izdelovali rekviziti za sredino akcijo lepljenja plakatov po bankah, s katero bo zahtevan odpis dolgov fizičnim osebam in izkazano nestrinjanje z dokapitalizacijo bank. Druga z naslovom „Kaj dobimo, kaj izgubimo z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev“ poteka pod okriljem skupine za Direktno socialno delo. Kot vedno bo ob 18. uri na vrsti redna skupščina gibanja pred borzo.

Na zasedeni Filozofski fakulteti je včeraj v skladu z eno od osnovnih teženj zasedbe, in sicer da ponudi kvalitetne študijske vsebine, ki se dotikajo političnih in ekonomskih problemov, potekalo predavanje Primoža Krašovca na temo političnega pomena fleksibilnosti delovne sile. Na predavanju je Krašovec med drugim govoril o možnih strategijah držav za povečanje fleksibilnosti:



Čez vikend so prisotni na zasedbi oblikovali tudi nekakšen manifest, v katerem so poskusili strniti probleme, zahteve in cilje, zaradi katerih so zasedli štiri prostore fakultete. Prisluhnimo delu manifesta, ki ga lahko v celoti preberete na blogu gibanja Mi smo univerza. V njem se je med drugim tudi preoblikovalo zahtevo »štipendije za vse«, ki je pred dnevi zaokrožila v javnosti in naletela na veliko nerazumevanja:



Danes v zasedenih predavalnicah na Filozofski fakulteti potekajo številne delavnice in seminarji. Dopoldne je potekala delavnica »Zakaj zasedba?«, na kateri se vsakodnevno informira prisotne glede razlogov za blokado. Ob 14. uri se je začela ena osrednjih delavnic, na kateri se oblikuje samoupravne, participatorne in intelektualno emancipirane predmete, ki bi jih oblikovali profesorji in študentje in bi bili formalno priznani s strani Univerze. Ob 15. uri poteka predavanje profesorice Jane Rošker na temo avtonomija univerze, ob 18. uri pa bralni seminar na temo financializacije, ki ga vodi Sašo Furlan, član Delavsko-punkerske univerze. Prav tako ob 18. uri bo potekal seminar na temo problemov visokega šolstva, ki ga vodi Gaber Aleš, ob 20. uri pa bo sledila redna skupščina zasedbe. Naj povemo še, da se je med študenti nasprotniki zasedbe pojavila pobuda, da bi z izkoriščanjem principov same zasedbe dosegli njeno prekinitev, in sicer tako, da se s pomočjo množične udeležbe na skupščini izglasuje konec zasedbe. Programu blokade lahko sicer sledite na prej omenjenem blogu gibanja Mi smo univerza. Več o aktualnem dogajanju na Filozofski fakulteti boste izvedeli v večernih javljanjih.

Off sta pripravila Gregor Kuhar in Goran Bečirevič.