Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
13. 1. 2004 (3028 bralcev)
Torek, 13. 1. 2004
Anja



Kaj imajo ljudje radi? Optimistične, nasmejane ljudi, tiste, ki v prihodnosti ne vidijo preprek, tegob in problemov, ampak »Indijo koromandijo«. Z mlekom in medom ali brez. V prihodnost poln upanja zre tudi nam vsem dragi predvolilno razpoloženi George Bush junior. Njegova nova vizija je, da bi ameriški raji omogočil naselitev nikjer drugje kot na Luni. To pa za altruista, ki bi naredil vse za dobrobit svojih ljudi, še ni dovolj. Načrtuje namreč še napotitev človeške posadke na Mars. Povedano z drugimi besedami: za svojo zmago na naslednjih predsedniških volitvah, ups, za svoje volilce, bi Bush sklatil še planete z neba. Če že zvezd ne more.

Presenetljivo pa je, da ameriški volilci nočejo vesoljskih pravljic. Anketa ameriške tiskovne agencije Associated Press je obeležila, da le-ti menijo, da bi bilo mogoče bolj smiselno denar porabiti za zdravstvo in socialo. Pesimistični volilci očitno menijo, da si ob vseh drugih fantastičnih zadevah, kot so vojna proti terorizmu, zmanjševanje davkov in povečanje proračunskega primanjkljaja, ne morejo privoščiti še nepotrebnih izletov v neznano. Nehvaležneži, kje pa bi se v vseh teh izdatkih poznalo še nekaj več milijard dolarjev, kolikor bi stalo raziskovanje Marsa?

Najbolj pesimistično razpoloženi so demokrati. Nejeverni demokratski predsedniški kandidat Dennis Kucinich je pripomnil, da verjetno Bush junior na Marsu in Luni želi najti orožje za množično uničevanje, ki mu ga doslej v Iraku še ni uspelo izbrskati. Prav mogoče pa se bo odprla še nova fronta za boj proti terorizmu. Marsovci so bili že od nekdaj sumljivi, kajne?

Poslušate klatenju zvezd z neba na račun navadne raje precej nenaklonjen Off program Radia študent!

Božičnih in novoletnih praznikov je konec tudi za nekdanjega jugoslovanskega predsednika Sloba Miloševića. S pričanjem srbskega novinarja se začenja novih 17 sodnih dni v haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine. Le toliko dni ima namreč tožilstvo na voljo, da zmasakrira obtoženega. Beograjski radio B-92 je iz sodnih virov izvlekel, da bo tožilstvo tokrat predstavilo predvsem dokaze za genocid v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995.

Dokaz, da se gonja za vojaškimi zločinci na območju nekdanje Juge nadaljuje, je tudi naslednja novica: v Bosni in Hercegovini na Palah so Mednarodne stabilizacijeke sile prebrskale in prevohljale hišico enega najbolj zaželjenih haaških obtožencev, nekdanjega voditelja bosanskih Srbov, gospoda Radovana Karadžića. Ta je na begu že osem let, odkar ga je haaško sodišče obtožilo genocida in zločinov proti človečnosti med vojno v Bosni in Hercegovini.

Z vdorom v »kučico« so sile SFOR-a zaključile tridnevno akcijo, katere cilj je bil aretacija Radovana. Cilj akcije ostaja neuresničen. SFOR pa se lahko pohvali z novo zbirko dokumentov, računalnikov in kosov orožja, ki jim bodo bojda služili kot zvezda repatica v nadaljevanju gonje. Medtem pa so se v bližnji vasi pojavili plakati, s katerih strmi soodgovorni za pokol v Srebrenici. Plakate krasi napis: »Ali je obramba lastnega naroda vojni zločin?« Aktualno politična redakcija lahko za Karadžićevo udejstvovanje najde še mnogo grše besede.

Za stare grehe bodo plačali tudi trije nekdanji nacisti. V Italiji se bo začel proces proti Gerhardu Sommerju, Alfredu Schoenenbergu in Ludwigu Sonntagu, ki so bili leta 1944 v italijanski vasici blizu Firenc vpleteni v pokol 560-ih civilistov. Hudodelci bojte se, roka pravice vas bo doletela, pa čeprav pri osemdesetih.

Protekcionizmu grozi kaznovanje. Evropska komisija se bo na današnjem zasedanju odločila, ali naj proti Svetu Evropske Unije sproži tožbo. Slednji je vse preveč popustljiv do Nemčije in Francije. Ti že tretje leto zapored veselo kršita pakt stabilnosti in rasti in to z žegnom finančnih ministrov Unije. Pakt stabilnosti in rasti določa najvišjo mejo dovoljenega proračunskega primanjkljaja. Ta je zakoličena pri treh odstotkih domačega bruto proizvoda. Ministri so novembra kršiteljicama naložili domačo nalogo zmanjševanja proračunskega primankljaja, Francija in Nemčija pa sta prisegli, da bosta leto 2005 začeli pod mejo dovoljenega proračunskega materiala. Vse zaobljube pa ne pomagajo. Bruselj je znova v škripcih.

Kavboj Bush pa si je umislil nov način zastraševanja ljudi. Vse bo seveda potekalo pod krinko visokozveneče floskule »boja proti korupciji«. George je podpisal razglas, ki vstop v ZDA prepoveduje osebam, vpletenim v korupcijo. Kdo so te, bo določil State Department. Bush pa med izprijene duše šteje vse, ki... Sedaj dobro napnite ušesa, kajti dolga bo... Vstop v deželo svobodnih in neskurumpiranih je prepovedan osebam, ki so prejemale podkupnine za dejanja, ki škodijo nacionalnim interesom ZDA; tistim, ki podkupujejo državne uradnike, da bi škodovali nacionalnim interesom ZDA in tistim, ki poneverjajo proračunska sredstva, če ima to negativne posledice za nacionalne interese ZDA. Med izprijence so seveda všteta tudi cela družinska debla skorumpiranih osebkov, ki škodijo - čemu drugemu kot seveda nacionalnim interesom ZDA. Nacionalni interes ZDA je med drugim tudi sledeč: Do not enter. Pa pika.

Na ameriški fronti v Iraku pa je konec vzel ameriški helikopeter. O smrtnih žrtvah ni podatkov, Američani pa krivde za kolaps še niso pripisali teroristom. Za zdaj.

Na naši mali podalpski zaplati bo Svet LDS razpisal evidentiranje kandidatov za poslance Evropskega parlamenta. Celoten postopek bo sestavljen iz pogovorov volilnega štaba s kandidati, testiranja, preverjanja in iskanja najboljših kombinacij. Izvršni direktor LDS je naznanil, da bodo v svojem izbiranju do evropskega korita spustili tudi kakšnega neeldeesovca ali neeldeesovko. Če bo ta seveda pokazala neverjetne sposobnosti. Še vedno pa so vrata v Evropo najbolj široko odpta cenjenemu diplomatu Dimitriju Ruplu, ki se mu nasmiha celo mesto evro komisarja, in pa posalncu Jelku Kacinu.























Komentarji
komentiraj >>