OFF NAPOVEDNIK

V Belgiji bo po več kot 19ih mesecih brezvladja prisegla nova vlada. Politično hibernacijo je belgijskim politikom uspelo prekiniti z dogovorom o razdelitvi ministrskih korit. Belgijski kralj je za premiera imenoval frankofonskega socialista Elia Di Rupo. S tem bo Di Rupa po več kot 32-ih letih postal prvi francosko govoreči predsednik vlade in tudi prvi socialist na tem položaju po letu 1974.

In kaj si lahko obetajo Belgijci od politikov, ki so 541 dni kot kisle kumarice čakali vloženi v kozarčkih? Čas, ki so ga imeli na voljo, žal ni prinesel novih političnih idej. Tudi smernice te vlade povsem sovpadajo s splošno paradigmo ukrepov, ki naj bi propadajoči neoliberalni kapitalizem ponovno revitalizirali. Tako se bo tudi Di Rupa predvsem ubadal z računanjem, kako zmanjšati 11,3 milijarde evrov veliko rupo v belgijskem proračunu, na račun strogih varčevalnih ukrepov. Že skoraj pozabljena belgijska politična garnitura, vzeta iz naftalina, pa po napovedih ni pozabila niti na krčenje nadomestil za brezposelnost in povišanje starostne meje za predčasno upokojitev.

Berete Off program Radia študent, ki pravi, ko ni vlade ni panike.

OFF

V Afganistanu sta šiitski praznik ašura zaznamovali dve siloviti eksploziji, ki sta skoraj istočasno odjeknili v glavnem mestu Kabulu in mestu Mazar i Šarifu, ki leži na severu države. Po besedah predstavnika varnostnih sil naj bi se v Kabulu pred vhodom v svetišče razstrelil samomorilski napadalec in pri tem ubil najmanj 20 ljudi. Bomba, ki je eksplodirala v bližini glavne mošeje v Mazar i Sharifu, pa naj bi bila nameščena na kolo in terjala 4 žrtve. Zdi se, da je šlo za usklajen napad z sektaškimi elementi s skupno tarčo, in sicer šiitsko skupnostjo. V Afganistanu sicer obstajajo napetosti med afganistanskimi suniti in manjšinskimi šiiti, ki predstavljajo 20 odstotkov vsega prebivalstva, a do nedavnega podobnih incidentov med muslimanskimi verskimi ločinami ni bilo. Ašura šiitom predstavlja vrhunec muharama, meseca žalovanja za mučeništvom vnuka preroka Mohameda.

Medtem ko uradni Damask zatrjuje, da se je na načrt Arabske lige o prenehanju nasilja v Siriji odzval pozitivno in da se v tej smeri že delajo prvi koraki, sirski aktivisti sporočajo, da so provladne militantne enote ugrabile in ubile vsaj 34 ljudi. Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice s sedežem v Veliki Britaniji naj bi bila trupla nato odvržena na trgu v mestu Homs. Takoj po izteku časovnega roka, ki je bil s strani Arabske lige postavljen Damasku, in sicer da takoj sprejmejo mirovni načrt ter v Sirijo spustijo zunanje opazovalce, je tiskovni predstavnik sirskega zunanjega ministrstva Jihad al-Makdisi povedal, da je bilo s strani vlade predsednika Bašarja al Asada na sedež Arabske lige v Kairu poslano pismo o dogovoru, in dodal, da pričakuje, da bo mirovni sporazum kmalu podpisan. Generalni sekretar Arabske lige Nabil al-Arabi je potrdil prejem pisma, vendar istočasno opozoril, da vsebuje nove elemente, ki bodo predmet proučevanja arabskih ministrov za zunanje zadeve. Sirska vlada pa še vedno uporablja znano retoriko, da le izvaja boj proti terorističnim oboroženim tolpam.

Zaradi množičnih protestov, kot so panične ruske oblasti poimenovale zbiranje par tisoč protestnikov, so bili na ulice Moskve napoteni pripadniki posebnih paravojaških enot notranjega ministrstva. Povišana je tudi stopnja pripravljenosti varnostnih sil. Nasprotovanje premieru Vladimirju Putinu in njegovi Enotni Rusiji zaradi domnevno množičnih kršitev na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Rusiji je potrebno nadzirati in v kali utišati. Paranoidne izpade Putina pa povzroča tudi izguba dvotretjinske večine v ruski dumi. Tiskovni predstavnik enot ruskega notranjega ministrstva Vasilij Pančenkov je še cinično zatrdil, da ima namestitev pripadnikov posebnih enot en sam cilj, in sicer zagotoviti varnost državljanov.

Koliko pripadnikov posebnih paravojaških enot ruskega notranjega ministrstva oziroma tako imenovane notranje vojske bo dejansko nameščenih na ulicah glavnega mesta, bo odločila moskovska policija, je še pojasnil Pančenkov. Tiskovni predstavnik moskovske policije je dejal, da bo za varnost na moskovskih ulicah med današnjimi protesti skrbelo do 4000 policistov in pripadnikov omenjenih posebnih enot. Poudaril je, da ne gre za nič izrednega, medtem pa so mediji že poročali, da je na poti v središče Moskve več tovornjakov, polnih pripadnikov tako imenovane notranje vojske.

Nemška vlada je po več kot letu dni pogajanj pristala na to, da plača dodatne odškodnine več kot 16.000 žrtvam holokavsta z vsega sveta, ki doslej do odškodnin niso bili upravičeni. Dogovor o izplačilu odškodnin v višini dodatnih 485 milijonov evrov so sklenili potem, ko je Berlin omilil pogoje za izplačilo. Doslej je namreč žrtev morala dokazati, da je preživela v getu najmanj 18 mesecev, se skrivala ali živela pod lažno identiteto. Z novimi pravili, ki bodo stopila v veljavo s 1. januarjem, pa so čas bivanja v getu, ko imaš pravico zahtevati odškodnino, zmanjšali na 12 mesecev. Dogovor sta v New Yorku dosegli judovska organizacija Claims Conference, ki zastopa žrtve, in nemška vlada. Nemčija mora tako po novem odškodnine izplačati skupno 66.000 ljudem, ki so preživeli nacistična koncentracijska taborišča, živeli v getih ali pod lažno identiteto.

Po porazu na nedeljskih volitvah je Janez Janša izvršilnemu odboru Slovenske demokratske stranke ponudil odstop z mesta predsednika, a le-ta ni bil sprejet. Janša je svojo ponudbo utemeljil z dejstvom, da dva poslanca manj kot pred tremi leti pač ni uspeh, kar so v izvršilnem odboru sicer priznali, a kljub temu ohranili starega vodjo na mestu. V SDS ocenjujejo, da volitve niso prinesle potrebnega obeta stabilnosti, in dodajajo, da je v nedeljo zvečer marsikdo, ki ni šel volit, ker je menil, da je rezultat že vnaprej odločen, začutil, da so, citiramo: „ogrožene nekatere temeljne vrednote, ki so Slovenijo osamosvojile ter postavile na evropski zemljevid demokratičnih in suverenih držav.“ Ob tem so se v stranki pohvalili, da se je samo danes v njo včlanilo 100 novih članov in članic.

Na Fakulteti za družbene vede bo ob 17. uri v predavalnici 10 v okviru AntiFa seminarja potekala delavnica z naslovom „Anarhizem kot metoda organiziranja“. Delavnica bo odpirala vprašanja o anarhizmu in metodah nehierarhičnega organiziranja, udeleženci pa bodo govorili o vznikajočih gibanjih, kot so 15o, Mi smo univerza in avtonomni sindikati, ki se skušajo organizirati po principu neposredne demokracije. Beseda bo tekla tudi o tem, kako lahko anarhizem ta gibanja s svojimi izkušnjami opolnomoči in tako doda svoj doprinos k boju. Več o delavnici nam bo povedal Kuki, član anarhistične zveze iz Federacije anarhističnega organiziranja:



Pred tokratnim AntiFa seminarjem bo v avli FDV-ja tudi otvoritev dokumentarne razstave „10 let anarhizma v Sloveniji“. Z razstavo se bo predstavilo domače anarhistično gibanje preko fotografij ter drugih dokumentacij iz različnih kampanj, akcij in protestov v zadnjih desetih letih. Ogled bo možen vse do 4. januarja 2012.

Na delni zasedbi Filozofske fakultete, ki poteka že štirinajsti dan, se ima danes poleg redne javne skupščine ob 16-ih zgoditi kup delavnic in dogodkov. Več nam je povedal aktivist gibanja Mi smo univerza Miha: