Tudi v največji poraženki tokratnega političnega izplena na prvih predčasnih parlamentarnih volitvah v državi, Slovenski demokratski stranki, pravilno ocenjujejo, da bo predsednik republike v skladu z ustavo in domačo demokratično tradicijo mandat za sestavo vlade podelil relativnemu zmagovalcu volitev oziroma Zoranu Jankoviču, katerega Lista pravzaprav pa stranka Pozitivna Slovenija je v tv-finišu tokratne kampanje nepričakovano premagala prav Janševo SDS. Tako kot na državnozborskih volitvah pred tremi leti se tudi tokrat ni odločalo med posameznimi programskimi vsebinami, ki so jih v predvolilni kampanji kot vabo za volivke in volivce pripravili v posameznih bolj ali manj uspešnih strankah, pač pa je volilno telo glasove podeljevalo predvsem glede na preference do likov in dela posameznih političnih osebnosti. Rezultati tokratnih volitev potrjujejo, da je banalnost izbire Pahor ali Janša v tokratni kampanji nadomestila enako banalna dilema: Janša ali Janković?.
Samo da na oblasti pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti ne bosta glavna SDS in Janez Janša, je sicer očitno tudi leitmotiv političnega delovanja prvega predsednika Republike Milana Kučana, ki je sestopil korak nazaj, zastavil lasten političen ugled in nad Magistrat kot uvod v očitno uspešno vodeno kampanjo Zorana Jankovića popeljal četico 25-ih bolj ali manj uglednih državljanov. Milan Kučan je slaba dva meseca nazaj, ko se je sicer zgolj uradno in pompozno začel ta naskok ljubljanskega župana Zorana Jankoviča na slovenski koriti izvršne in zakonodajne oblasti, dejal, da si država ne sme privoščiti ujetosti v strankarska in politična preigravanja ter blokado odločanja, saj da potrebujemo pragmatično vlado, ki bo znala določiti prednostne naloge in učinkovito reševati konkretne probleme in ki se potemtakem ne bo ukvarjala z ideologijo in preteklostjo.
Še nekoliko bolj preroški pa je še pred uradnim začetkom volilne kampanje bil absolutno največji poraženec na nedeljskih volitvah in predsednik iz parlamenta in sheme državnega financiranja obstoječih političnih strank na Slovenskem izpadle stranke ZARES, Gregor Golobič. Kljub temu da je povsem napačno ocenil, da zgolj zaradi financiranja iz državnega proračuna v nove stranke organizirana gibanja v ničemer ne ogrožajo stranke ZARES, je sicer politični svetovalec Zorana Jankoviča ob obeh uspešnih naskokih na Magistrat in funkcijo ljubljanskega župana ocenil, da se bo morda z letošnjimi predčasnimi volitvami v Sloveniji končalo obdobje tranzicije tako na levici kot na desnici. No, tri dni po še kar množičnem romanju na volišča po vsej državi pa je že samo po sebi jasno, da je če je njegova ocena pravilna, del tranzicijske levice v državi vsekakor tudi prav Gregor Golobič in da nova vlada, kakršnakoli že na koncu bo, vsekakor bo pragmatična.
Kljub mokrim sanjam prvega predsednika, ki je sicer naknadno a medlo in neprepričljivo podprl tudi iz parlamenta izpadlo Liberalno demokracijo, da si država ne sme privoščiti ujetosti v strankarska in politična preigravanja, pa se je in se še bo povsem v skladu s pragmatičnimi osnovami domače politične kulture in demokracije, še predenj bomo dobili mandatarja in novo koalicijo ter vlado, zgodilo prav to. Vsa država pač ni Ljubljana in v stranko organizirana Lista Zorana Jankovića bo v skladu z osvojenim izplenom glasov za prevzem mandatarskega žezla pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti primorana sklepati kompromise, v katerih bodo svoj manjši delež glasov od nje bolje in izdatneje unovčile druge manjše koalicijske stranke.
Zato se tudi v Pozitivni Sloveniji te dni na veliko ukvarjajo prav z ideologijo in preteklostjo, od katere se je pač moč tudi kaj naučiti. Glede na zadnje izide, dokončno uradni naj bi bili sicer znani 16. decembra, je na nedeljskih volitvah Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija prejela 28 poslanskih mandatov, drugo uvrščena SDS pa 26 sedežev v DZ. Sledijo SD z desetimi sedeži, Državljanska lista Gregorja Viranta z osmimi sedeži, DeSUS in SLS s po šestimi sedeži in povratnica v državni zbor Nova Slovenija z osvojenimi štirimi sedeži v prihodnji sestavi Državnega zbora.
Tako je prvi nauk iz preteklosti, ki ga kljub pomanjkanju lastne državotvorne ali pač politično tranzicijske zgodovine v Pozitivni Sloveniji morajo osvojiti, da ima kot zaenkrat kaže v novem mandatu opozicijska SDS skupaj s pomladnim satelitom Novo slovenijo ponovno tretjino glasov poslank in poslancev. Kar le samo po sebi pomeni, da volilno in referendumsko zakonodajo, za katero je potrebna dvotretjinska državnozborska večina, ne bo prav lahko spremeniti in da bodo strumni opozicionisti ponovno lahko z naknadnimi referendumskimi zahtevami učinkovito blokirali morebitne ideološko in še kako drugače sporne v Državnem zboru sicer sprejete in potrjene zakone.
Razumljivo se v koalicijo z Zoranom Jankovičem, ki si za vsaj minimalno državnozborsko večino 46-ih glasov mora zagotoviti še podporo vsaj 18-ih poslancev, ne mudi Listi Gregorja Viranta in Slovenski ljudski stranki. Najbolj logični izbiri Jankoviča SD in DESUS imata namreč skupaj zgolj 16 poslanskih glasov, kar pomeni, da bo potrebno v to novo pragmatično vlado nujno povabiti še katero od v prihodnjem mandatu parlamentarnih strank. Izbira pa ni ravno pestra. In tega se zaveda tudi v teh rečeh od relativnega zmagovalca in najverjetnejšega prvega kandidata za mandatarja le nekoliko bolj politično prekaljeni Borut Pahor, ki je Zoranu Jankoviču namesto čestitk in pozdravov javno pripisal, da so ga volivci izvolili predvsem zaradi njegovega deloma avtokratskega načina vodenja, ki pa da je v kriznih razmerah napačen.
Kljub temu da o tem, koga bodo volivke in volivci pripustili k koritom domače izvršne in zakonodajne oblasti Borut Pahor na srečo za razliko od mogoče Milana Kučana pač ne odloča, pa je avtokracija oblika vladavine, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina ljudi. Toda na Slovenskem je temu tako pač že vse od poosamosvojitvenih poporodnih krčev komaj rosnih 20 let stare domače demokracije. Med samodržce domače pragmatične demokracije ne glede na v predčasno zaključenem mandatu dokazano neučinkovit slog vodenja, ki si ga v imenu boljših pogajalskih izhodišč in končnega izplena za vstop v koalicijo pripisuje, pač sodi tudi vse življenje poklicni politik Borut Pahor. Toda tako to gre. Proces sestavljanja nove koalicije in vlade, v katerem se bo najprej poskusil delni avtokrat Zoran Jankovič, bodo vaje iz politične pragmatike. In če mu bo uspelo, to pač ne bo zmaga Pozitivne, ampak zgolj Pragmatične Slovenije.
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s Pragmatično Slovenijo Zorana Jankoviča v zobeh poskrbel Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >> Re: PRAGMATIČNA SLOVENIJA
matej [11/12/2011]
najbolj zgovoren del komentarja je podpis: avtor se ne upa podpisati s celotnim priimkom :) kaj to pove o novi vladi?
ps: jankovic ima mehkega.. Tomaz, Tomaz :)
odgovori >>
Re: PRAGMATIČNA SLOVENIJA
LukaZ [11/12/2011]
hahaha N-euro moment je na sporedu RŠ-ja ŽE VRSTO LET in gre za avtorski komentar vseskozi enega in istega avtorjea, torej se dobro ve kdo je avtor. če pa slučajno ne vešp a je to Tomaž Z-aniuk ... tko da s svojim komentajem streljaš mimo. Zdaj ko pa veš pa kaj?
odgovori >>
Re: PRAGMATIČNA SLOVENIJA
tomazza [12/12/2011]
a si slučajno mel kak point v tem, če si se že potrudil, komentarju? razen tega, da se tudi ti nisi podpisal, ga pač nisem zasledil. pa lep #dantrenirke želim. tomaž zaniuk
odgovori >>