Glede na novo predvolilno modno muho domačih političnih podmladkov, ki ji sami za potrebe lastne javne promocije pravijo kar boj proti razpihovanju verskega sovraštva in nestrpnosti, prav nič ne kaže, da se bo slovenska sodna veja oblasti v doglednem času izkopala iz sodnih zaostankov. Po Mladem forumu Združene liste socialnih demokratov so se namreč za podobno populistično potezo - kazensko ovadbo zoper razpihovanje verskega sovraštva in nestrpnosti - odločili še v Novi generaciji Slovenske ljudske stranke.
Da politični nadebudneži, ki še čakajo na svoje mesto pri za odrasle politike rezerviranem oblastniškem koritu, opozarjajo na latentno prisotno nestrpnost v domači družbi, bi bilo sicer lahko celo pohvalno, saj v teh dneh takšnih opozoril iz slovenske politike res kronično primanjkuje. Toda kaj, ko si mladinci, ki se vsak v svojem peskovniku igrajo politike, tudi nestrpnost in razpihovanje verskega sovraštva – tako zelo po slovensko – razlagajo povsem diametralno nasprotno.
Mladi forum Združenega listja zadnjih, vsaj deklarativnih socialdemokratov se "kam je izginila strpnost?" resno sprašuje ob blodnjah predstavnikov ljubljanske Slovenske ljudske stranke, ki so svoj intelektualni in humanistični nivo sposobnosti sprejemanja drugače verujočih javno obelodanili z za lase privlečenimi povezavami med ljubljansko džamijo ter nastankom domače izpostave Al Kaide in še povečanjem trgovine z drogami, s katerimi bodo bradati teroristi zastrupljali domačo mladino in financirali svojo zločinsko dejavnost. Tako je namreč v predreferendumski maniri zbiranja podpisov proti gradnji 27 metrskega minareta in pripadajoče džamije za ljubljanske prebivalce muslimanske veroizpovedi v kamere prijavil nekdanji minister in trenutni član izvršnega odbora SLS, v prostem času pa tudi kristjan, Andrej Umek.
Da je spraševanje Mladega foruma neumestno in da nestrpnost sploh ni nikamor izginila, pač pa da je na danes prav sončni strani Alp sploh nikjer ni, pa je dokazala včerajšnja poteza Nove generacije odraslih slovenskih strankarskih ljudi, ki slovensko bogaboječo mladino te dni v po lastnih besedah prav nič predvolilni maniri na džambo plakatih nagovarja, naj igra z njimi. Ker je po njihovem mnenju nastopil čas, ko so mediji in javnost postali pozorni na primere verskega sovraštva in nestrpnosti, ki se, kot pravilno ugotavljajo, čedalje pogosteje pojavljajo v slovenski javnosti, so pričeli z zbiranjem potrebne dokumentacije, ki bo, če bodo njeno dokazno tehtnost potrdili njihovi lastni pravni strokovnjaki, v obliki kazenskih ovadb vložena pred slovenska sodišča.
Po mnenju igralcev iz (v čem le?) Nove generacije bo več strpnosti in manj verskega sovraštva na rodni slovenski grudi takrat, ko bodo natančno dokumentirani tudi vsi drugi primeri nestrpnosti, kot sta po njihovem mnenju za kazensko ovadbo zreli izjavi nekdanjega predsednika konkurenčnega strankarskega podmladka Luke Jurija in varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka. Prvi je verska čustva dominantne veroizpovedi razžalil s prijavo o navzočnosti pedofilije pri verouku, drugi pa naj bi tiste, ki ta čas v parlamentu za lastne predvolilne potrebe izražajo pomisleke ob reševanju problematike izbrisanih primerjal in enačil z nacističnimi zločinci.
Za sodno obravnavo po 300. členu kazenskega zakonika, ki govori o zbujanju narodnostnega, rasnega ali verskega sovraštva, razdora ali nestrpnosti, je po mnenju slovenskega ljudskega strankarskega podmladka zrelih še kar nekaj primerov, ki niso omejeni zgolj na politično, pač pa v poglavitni meri na umetniško-politično delovanje. Pri najuspešnejšemu populistu iz domačega državnega zbora, ki je volilce nekdanjega domobranca in predsedniškega kandidata Jožefa Bernika označil za golazen, so stvari sicer res povsem jasne, pred pravično roko slovenskega sodstva ga namreč varuje poslanska imuniteta.
Toda klic na kazensko odgovornost si zaradi razpihovanja verskega sovraštva in nestrpnosti po mnenju Nove generacije zaslužijo tudi tisti, ki so v lutkovnem gledališču nadškofa Rodeta označili za nemškega ovčarja, tisti, ki so v umetniške namene podkurili strunjanski križ, tista glasbena skupina iz Celja, ki sramoti verske simbole in nenazdnje tudi tisti znani provokator iz Kopra, ki je lani kljub fizičnemu nasprotovanju cerkvenih predstavnikov oviral verski obred v koprski stolnici.
Kam pes taco moli, postane povsem jasno, ko prvi mož Nove generacije Rok Ravnikar na koncu svojega "izlaganja" pribije, da pa očitnejšega primera nestrpneža, kot je varuh človekovih pravic, sploh ne potrebujemo. Ta sicer dokazano nikogar ni primerjal in enačil z nacističnimi zločinci, čeprav metode, ki jih po naročilu strankarskih spin doktorjev javnega mnenja izvajajo ljudski mladinci, kar same od sebe vzpodbujajo podobne analogije.
Da ne bo pomote – javna akcija Nove generacije je zgolj reakcija na podobno naročeno akcijo Mladega foruma. Niti obeh pa imajo trdno v rokah njihovi, na dvakratno volilno merjenje moči pripravljajoči se odrasli politični vzorniki. Javno merjenje moči političnih podmladkov, ki sta se v ospredje javne pozornosti drug za drugim prebila z javnim vlaganjem kazenskih ovadb zoper spodbujanje verskega sovraštva in nestrpnosti, namreč služi zgolj za discipliniranje politično opredeljenega volilnega telesa. Če nič drugega, to kaže prav diametralno nasproten pristop do umevanja strpnosti in verskih svoboščin in nenazadnje tudi na dejstvo, da so obema skupne prav koristi od zaostankov, v katerih se dušijo domača sodišča.
ODPOVED: Tudi današnji N-euro moment s predvolilnimi političnimi igrami z neobstoječo strpnostjo in dodatnim razpihovanjem verskega sovraštva strankarskih podmladkov v zobeh sem prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>