Sirski karikaturist Ali Ferzat in mjanmarski tednik Weekly Eleven News, ki delata pod pritiski in grožnjami oblasti, sta prejela letošnjo nagrado za svobodo medijev, ki jo podeljujeta organizacija Novinarji brez meja in francoski dnevnik Le Monde. Na podelitvi v Parizu je generalni sekretar Novinarjev brez meja Jean-Francois Julliard glede sirskega karikaturista Ferzata poudaril, da so nagradili pogumnega novinarja, ki je žrtev brutalne represije zastarelega režima. Julliard je še izpostavil, da Ferzat v karikaturah upodablja zlorabe sirskega režima, ki je letos deležen vse več kritik, ker skuša zatreti naraščajoče demokratično gibanje. Dejal je še, da so nagradili tudi časnik, ki se ni nikoli uklonil mjanmarskim cenzorjem.
Predsednik Demokratične republike Kongo Joseph Kabila, ki vodi državo od leta 2001, je domnevni zmagovalec problematičnih predsedniških volitev. Kabila naj bi sicer prejel 49 odstotkov glasov, njegov najbližji zasledovalec pa je opozicijski voditelj Etienne Tshisekedi s 33 odstotki podpore. Tshisekedi je zavrnil delne izide, njegova Zveza za demokracijo in družbeni napredek pa je volilno komisijo pozvala, naj objavi izide za vsako volišče posebej. Tudi mednarodni opazovalci so pozvali k večji transparentnosti. Volilna komisija bi morala izide objaviti že v torek, vendar je objavo preložila za 48 ur, kar bi lahko sprožilo nasilje, ki je zaznamovalo tudi predvolilno kampanjo in same volitve.
Evropska komisija je za boljšo zaščito evropskih državljanov pred različnimi nevarnostmi za zdravje in zagotavljanje v celoti usklajenega odziva v kriznih razmerah sprejela zakonodajni predlog o ukrepih za obravnavanje resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje. Ukrepe so v Bruslju pripravili na podlagi izkušenj, pridobljenih v nedavnih kriznih razmerah, kot so pandemija H1N1 v letu 2009, oblak vulkanskega pepela v letu 2010 in letošnji izbruh epidemije okužb z bakterijo E. coli. Sporočili so še, da so v predlogu komisije predstavljeni ukrepi za krepitev odzivanja na resne čezmejne nevarnosti v Evropski uniji, ki temeljijo na sistemu zgodnjega obveščanja in odzivanja za nalezljive bolezni iz leta 1998.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je znova obravnavalo zahtevo Državnega zbora glede presoje ustavne dopustnosti referenduma o družinskem zakoniku, vendar javnosti o dokončni rešitvi zadeve še ne more obvestiti. Generalni sekretar ustavnega sodišča Erik Kerševan glede vprašanja, ali je sodišče o referendumu odločilo ali ne, ni potrdil ne zanikal. Po njegovih besedah bo javnost vselej o odločitvah ustavnega sodišča obveščena takoj, ko so za to izpolnjeni vsi predpisani pogoji. O morebitnih protiustavnih posledicah odložitve uveljavitve zakona ali njegove morebitne zavrnitve na referendumu so sodniki na zahtevo Državnega zbora razpravljali že trikrat, prvič 6. oktobra.