NAPOVEDNIK

V teh težkih časih in ne samo v težkih, tudi na splošno ljudje uporabljajo vse mogoče trike, da bi prišli do denarja. Poleg povečanega števila ropov v Sloveniji za časa krize, je bila tržiška policija včeraj obveščena o novem nategu. Na območju Tržiča namreč zaenkrat še neznanci v imenu Karitasa po domovih prosijo za prostovoljne prispevke. Sicer se še ne ve, koliko denarja in drugih dobrin so na takšen način zbrali, vendar je njihova kariera na tem območju bržkone blizu konca, saj je policijska uprava Kranj v sporočilu za javnost občane že opozorila, naj ne nasedajo takšnim trikom, ker Karitas na tak način ne zbira prostovoljnih prispevkov.

Policijo je o nepridipravih opozoril sam predstavnik Karitasa, ki je še opozoril, da ima Karitas organizirano pobiranje denarja po trgovinah. Tam je pretok ljudi večji in še nadlegovanja po stanovanjih ni potrebno izvajati. Ne ve se še sicer, ali je bil ta dobri mož, ki je hodil od stanovanja do stanovanja po prispevke v imenu Karitasa, da bi jih razdelil drugim, Božiček, Superhik ali kdo drug. Če je bil kdo od omenjenih dveh, policijo čaka zelo zahtevna naloga, saj ju je težko ujeti. Policisti zato vse pozivajo, naj nemudoma pokličejo na številko 113 v primeru, če jih na domu obišče oseba, ki se izdaja za predstavnika Karitasa in jih prosi za prostovoljni prispevek.

Berete Karitas OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Indijska vlada je sprejela zakon o vzpostavitvi neodvisnega protikorupcijskega ombudsmana, vendar pa ga je viden borec proti korupciji Anna Hazare že kritiziral kot nezadostnega in je tako za 27. december napovedal novo, tridnevno gladovno stavko. Hazare, ki je z zahtevo po sprejemu protikorupcijske zakonodaje od aprila že trikrat gladovno stavkal, je dejal, da želijo z novim zakonom samo prevarati ljudi, saj niso bili pripravljeni sprejeti njegovega predloga, ki naj bi bil veliko bolj strog. Po vladnem predlogu, ki naj bi ga parlament obravnaval v petek, bo imel protikorupcijski ombudsman nadzor nad predstavniki vlade, ne bo pa imel nobenih pristojnosti nad centralnim preiskovalnim uradom, kar pomeni, da ne bo imel pooblastil za preiskave korupcije, trdijo kritiki. Hazare je avgusta z 12-dnevno gladovno stavko in množično podporo protestnikov po državi uspel doseči, da je parlament sicer sprejel nekatere njegove zahteve za ostrejši protikorupcijski zakon.

V Egiptu so se odprla volišča v drugem krogu druge faze parlamentarnih volitev, ki potekajo v devetih, pretežno podeželskih provincah. V prvih urah po odprtju volišč je bila udeležba na volitvah skromna. Volitve sicer potekajo v senci novega nasilja, ki je v minulih dneh izbruhnilo v Kairu. Tako se je v največjem mestu Egipta včeraj zvečer na osrednjem trgu Tahrir zbralo več tisoč žensk, ki so protestirale proti nasilju vojakov nad ženskami med protesti v minulih dneh ter zahtevale odstop vojaškega sveta. Parlamentarne volitve v Egiptu potekajo v treh fazah in so prve po padcu dolgoletnega voditelja Hosnija Mubaraka. Prva faza volitev je potekala minuli mesec, na njih pa sta največ glasov dobili islamistična Muslimanska bratovščina in konservativci Al Nur. Tudi v drugem krogu tokratne faze volitev se za večino sedežev potegujeta Muslimanska bratovščina oziroma njena stranka Svoboda in pravičnost ter Al Nur. Tretja oziroma zadnja faza volitev naj bi potekala januarja.

Združene države Amerike so obsojenemu nacističnemu zločincu Johnu Demjanjuku zavrnile prošnjo za ameriško državljanstvo. Sodnik Dan Aaron Polster je svojo odločitev utemeljil z dejstvom, da je Demjanjuk v svoji prošnji za vizum in preselitev v Združene države lažno navedel, kje je bil med drugo svetovno vojno. Demjanjuka, nekdanjega paznika v nacističnem taborišču Sobibor na Poljskem, je nemško sodišče maja letos obsodilo na pet let zapora. Združene države so ga Nemčiji izročile leta 2009. Kljub obsodbi so Demjanjuka izpustili na prostost. Sodišče se je tako odločilo, ker je Demjanjuk, ki je sicer slabega zdravja, med čakanjem na sodbo dve leti že prestal za zapahi. Več o dogajanju čez lužo pa nam je povedala redna poročevalka Radia Študent, Lidija Poljaček:



Južnoameriško trgovinsko združenje Mercosur je sprejelo odločitev, da svoja pristanišča zapre za ladje, ki bodo prihajale pod zastavo Falklandskih otokov. V združenju so sicer Brazilija, Argentina, Paragvaj in Urugvaj. Predsednik zadnje države Jose Mujica je sicer dejal, da bodo civilne ladje, ki bodo potovale pod zastavo Velike Britanije, še vedno lahko uporabljale pristanišča omenjenih južnoameriških držav. Pod falklandsko zastavo trenutno pluje 25 ladij, večinoma ribiških. Mercosur je takšno odločitev sprejel iz solidarnosti do Argentine, ki že dolgo trdi, da Falklandski otoki spadajo pod njeno suverenost, vendar jih Velika Britanija noče prepustiti Buenos Airesu. Britanija si otoke lasti od leta 1830 in pravi, da se o njih ne bo pogajala. Leta 1982 je med Argentino in Veliko Britanijo zaradi tega prišlo tudi do krajše vojne. Na Falklandskih otokih se nahaja tudi nafta.

Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton je tudi uradno sporočila, da bo slovenski zunanji minister Samuel Žbogar postal vodja urada Evropske unije na Kosovu. Imenovanje bo sicer potrjeno, ko bodo končane vse administrativne formalnosti. To je za Slovenijo prvi visoki položaj v evropski diplomatski službi. Položaj, ki ga bo Žbogar opravljal na Kosovu, bo sicer dvojni, saj bo vodja urada Evropske unije in posebni predstavnik unije. Medtem ko ga za vodjo urada imenuje Ashtonova, pa ga mora kot posebnega predstavnika potrditi tudi Svet Evropske unije.

Na Avstrijskem koroškem je deželna vlada zaradi tako imenovanih varčevalnih ukrepov ukinila predbožično denarno podporo za žrtve nacističnega sistema. Med temi žrtvami je največ ne-Avstrijcev in kar nekaj Slovencev. Ukrep, ki je predvsem močne simbolične narave, je prizadel slovensko manjšino na Avstrijskem koroškem. Več nam je povedal Nanti Olip, podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev:



Aktivisti gibanja 15o so nameravali ob dveh zasesti Ministrstvo za pravosodje in s tem dati podporo ljudem, ki jih banke mečejo na ceste, ker so zakonodaja in sodišča, kot poudarjajo aktivisti, vedno na strani bank. Zahtevajo odpis dolgov, uničenje notarskih zapisov in zaščito pred pogoltnimi bankami. Iz protesta se nam javlja naš sodelavec Gregor Kuhar:

Matjaž Kovačič je na včerajšnji seji nadzornega sveta Mercatorja nepreklicno odstopil s funkcije člana nadzornega sveta družbe, je največji slovenski trgovec sporočil prek spletnih strani Ljubljanske borze. Kovačič je sicer pred dnevi odstopil tudi z mesta prvega moža Nove kreditne banke Maribor, ki jo je zastopal med nadzorniki Mercatorja. Nadzorniki Mercatorja so obravnavali poslovanje družbe v letu 2012, pod točko razno pa naj bi obravnavali tudi prodajo družbe, vendar še ni znano, kaj naj bi nadzorniki ugotovili. Sicer pa se pri prodaji Mercatorja močno zapleta. Potem ko so nadzorniki Nove Kreditne banke Maribor podprli prodajo približno petodstotnega deleža trgovca hrvaškemu Agrokorju, so nadzorniki Pivovarne Laško in Nove Ljubljanske banke odločanje o soglasju k prodaji preložili na petek oziroma na kasnejše obdobje. Predsednik uprave največje slovenske banke Božo Jašovič pa je na seji nepreklicno odstopil.

Po parlamentarnih volitvah poteka ustanovna seja državnega zbora. Prva prepreka se je zaradi včerajšnjih zapletov med Zoranom Jankovićem in Borutom Pahorjem pričakovano pojavila pri izvolitvi predsednika Državnega zbora. Tako po prvem glasovanju ni bil izvoljen niti Pahor iz Socialnih demokratov niti Maša Kociper iz Pozitivne Slovenije. Kot je znano, je Karel Erjavec iz Desus-a od kandidature odstopil. Pahor je tako dobil 31 glasov, Kociprova pa 28. Da bi bil eden od dveh kandidatov izvoljen, bi moral na glasovanju, ki je bilo sicer tajno, dobiti najmanj 46 glasov. Tudi v drugem krogu je bil rezultat isti kot v prvem, tako da se mora sedaj ponoviti cel postopek vključno s ponovno vložitvijo kandidatur.