Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
GENERAL WOO: Verbalni delikt (Aquarius, 2011) (ponovitev 30.12.2011 ob 00:10) (1315 bralcev)
Petek, 23. 12. 2011
jizah



General Woo je že kot 14-letni mulo prebegnil iz vojnega območja Vukovarja - od koder izvira tudi Woo v njegovem imenu - v Zagreb, kjer je nekaj let s kolegom Targetom v dvojcu Tram 11 kraljeval hrvaški raperski sceni. S svojimi ulično zavednimi, brezkompromisnimi besedili, raperskim pogledom na vsakdan povprečneža ter muke in težave, s katerimi se le-ta ubada iz dneva v dan, je dvojec Tram 11 veljal za ulično biblijo hrvaškega hiphopa.

Že v tistih časih, s preloma prejšnjega v to stoletje, je General Woo skupaj s Targetom zakuhal nekaj neizbrisljivih balkanskih betonskih raperskih klasik, nekaj močnih tekstov, recimo „Pad sistema“, pa je fant nosil kar na solističnih plečih. Žal je z razpadom dvojca Tram 11 General Woo predvsem na prigovarjanje producenta Babyja Dooksa sprva skušal vpasti v komercialnejše vode z ljubezenskimi, žurerskimi in precej neinspirativnimi ter nedoslednimi besedili... in se globoko opekel.

Spoštovanje uličarjev in raperskih glav je tako kaj hitro utonilo, dokler ni letos pricurljala vest, da General Woo bojda snema material, ki ga je potrebno slišati, saj naj bi večino beatov zaplodil nihče drug kot osiješki producent in raper Sett. Taisti Sett, ki je sproduciral prvenec N'Toka in slovi po pravovernih raperskih bobnih in udarni, nespolirani, nebojazljivi in mračni produkcijski sliki.

Ob poslušanju prve kompozicije, nove balkanske himne uličnega hiphopa „Zašto sada šutite“, je vsak dvom, da se je General Woo vrnil celo boljši kot kadarkoli, postal odveč. Že v uvodu namreč brezkompromisno, neposredno, nedvoumno, nepreračunljivo in brez dlake na jeziku napada kompletno hrvaško ritolizniško sceno, saj cinično, neposredno, a še kako odločno in razločno napade levo in desno politiko, prodajo izvajalcev v politične namene, spregovori o HTV-ju, o prodajah za tantieme in o glasbi, ki jo njegovi kolegi prirejajo za radijske postaje z izključnim namenom prodaje in prihodkov od avtorskih pravic s strani ZAMPA, hrvaške različice SAZASa. No, za nameček navrže še kakšno o samosforsiranih piarovskih zvezdicah estrade z nerealnega sektorja, kako o Lepi Breni in Thompsonu, gej sceni, pogoltnosti hrvaške RKC, o misicah, ki so pravzaprav sponzoruše, o Evroviziji in še o čem. Skozi album napade še vojne dobičkarje, raznorazne dilerje, naivnost volivcev, ki politike delijo na naše in vaše, ter vlogo diktiranja volivcev s strani cerkve na ruralnih področjih.

Popoln poraz vrednot ljudi in padec socialnega sistema v državi lahkotno meša z apatičnostjo javnosti, ki bi jo zlahka prestavili v ves balkanski, če ne kar evropski prostor. General sredi tridesetih let svojega življenja znova postaja jezni realist, militarist, evroskeptik, ki nas s svojo jasno dikcijo, artikulacijo ter glasovno jezo in lakoto do mikrofona prepriča o vsem, kar govori, pa naj gre za prvo hrvaško nogometno ligo, smešne revizije ali zgodbe o ljudeh, ki bodo večno na minimalni plači. Preprosto zna svoj glas uporabiti v pravi meri, s pravim občutkom, temu pa z lahkoto sledijo temačni, na udarnem ritmu sloneči bobni in vzorci, ki spominjajo na hiphop s prehoda stare šole v zlato dobo svetovnega hiphopa. Minimalistična osnova, postavljena okrog nepreračunljive in močne ritem sekcije z malce vzorci, gradi na lo-fi estetiki in s svojo udarnostjo pripovedovalcu pušča prostor, da se sprosti in povsem prepusti svoji jezi. Podlage so močne, brez odvečnega melodičnega okrasja in balasta, za večino njih pa je poskrbel osiješki favorit Sett, nekaj jih je estetsko sorodno in skoraj enako dobro zaplodil Phezz Beats, za eno podlago pa sta poskrbela odlični Dirty Hairy in najšibkejši člen produkcijske ekipe - Brka.

Konceptualni album, skrit okrog definicije „Verbalnega delikta“, zakona, ki je še v času nekdanje skupne države sprožil močno polemiko, prav kodeks delikta krši v vsaki kompoziciji. Seveda ne gre zgolj za jebanje mam vsem po spisku, ki jih za razliko od večine preračunljivih raperjev General Woo omenja z imeni, pa naj si gre za vplivne hrvaške managerje, politike ali koga drugega, temveč za veliko več. Napada z zvrhano mero karizme, povsem samozavestno in prepričljivo, z veliko besednimi igrami in primerami, a tako neposredno, da je sporočilo jasno vsem, hkrati pa to pove na zanimiv način ter na trenutke še kako humorno, pronicljivo, slikovito, iznajdljivo in iskrivo, da se dotakne povsem klasičnega vsakdana vseh nas in tudi njega, recimo z „zrači te mobitel, ubija coca-cola“.

Iz sveta korupcije in zaprtega kroga črpa črno kroniko hrvaškega vsakdana in izumlja zanimive skovanke, kakršna je recimo beseda „banksteri“, kjer banke kajpak poveže z gangsterji. Resnico, ki si je marsikdo ne upa izustiti niti za šankom, brez avtocenzure General strelja z jajci, brez kalkuliranja in z dobrim, mestoma neracionalnim doziranjem čustev, ki plošči dodajajo neki posebni čar in prvoosebno noto. Album je zelo uporniški, protestniški, odklonski, besedilno in glasbeno direkten in precizen, s konkretnimi sporočili, tekočim flowom, hkrati pa povsem iskren, nabrit, nevaren in globoko intimen, saj se problematika v veliki meri dotika tudi njega samega in njemu najdražjih oseb. Vsekakor je zanimiv princip zgodb tudi ta, da mnoge stvari zgolj na kratko ošvrkne, so pravzaprav mimobežne, a čvrste in še kako prisotne, čeravno mestoma delujejo vehementno, pa ponujajo vso širino izrečenega.

Skorajda pozabljen hrvaški prvoborec in MC se je vrnil v polnem sijaju, boljši kot kadarkoli. Suvereno je izpljunil najboljši album svoje kariere, ki je globok presežek dela v dvojcu Tram 11. Še več. Drzno in brez sprenevedanja je s svojim ostrim in neprizanesljivim razmišljanjem postavil močno ločnico med glasbenim dobičkarstvom in raperskim klovnovstvom ter rapom telesa, srca in duše. Koherenten in koheziven album, ki se močno drži koncepta in konteksta, je poln odličnih besedil in ravno tako odličnih retro beatov, asociirajočih na najboljše čase svetovne raperske produkcije.

„Verbalni delikt“ je remek delo hrvaške diskografije in brez dvoma eden izmed treh najboljših albumov hrvaške - ne zgolj raperske - produkcije zadnjega desetletja, vsekakor pa zlahka najbolj pristna raperska plošča Balkana zadnjih let. General Woo je s svojimi gostujočimi kolegi (Frenkie, Sett, Kandžija, Magellano, ...), ki povsem sledijo nivoju albuma, pripravljen na nov boj, iz katerega tokrat ne bo pobegnil v Zagreb, marveč bo sam stal v prvi vrsti domačega bojišča.





Komentarji
komentiraj >>

Re: GENERAL WOO: Verbalni delikt (Aquarius, 2011) (ponovitev 30.12.2011 ob 00:10)
znaš znanje [24/12/2011]

huda plata. huda recenzija. top branje!
odgovori >>

Re: GENERAL WOO: Verbalni delikt (Aquarius, 2011) (ponovitev 30.12.2011 ob 00:10)
jizah [24/12/2011]

ne, pol bi bols
odgovori >>

Re: GENERAL WOO: Verbalni delikt (Aquarius, 2011) (ponovitev 30.12.2011 ob 00:10)
oto [24/12/2011]

a to si za seminarsko spisal
odgovori >>