7:05

Na podlagi mirovne pobude, katere cilj je končati nasilno zatiranje protivladnih protestov, bo danes v Sirijo prispela prva skupina opazovalcev Arabske lige. S predstavniki medijev naj bi omenjena skupina pripravila vse potrebno pred prihodom polne delegacije. Opazovalci bodo imeli enomesečni mandat, ki se, če se strinjata obe strani, lahko podaljša za en mesec.

Združene države Amerike na Evropskem sodišču niso uspele blokirati uvedbo novega davka za letalske prevoznike v Evropski uniji. Od prvega januarja bodo tako vsi letalski prevozniki, ki bodo leteli v ali iz Evropske unije, morali plačevati davek na ogljikove emisije. Poleg ZDA so davku nasprotovale tudi Kanada in Kitajska.

Delodajalci in sindikati bodo na srečanju nadaljevali pogovore o izhodiščih za nov socialni sporazum. Obe strani naj bi predstavili svojo oceno že kar nekaj časa bolj kot ne znanih gospodarskih razmer v Sloveniji.

8:05

Po pričevanju številnih virov naj bi južno sudanske moške, ki živijo v prestolnici Severnega Sudana nasilno vključevali v vojaške milice. Moške naj bi pobirali kar z univerz, ulic in celo njihovih domov. Domneva se, da so se nato prisiljeni boriti na strani upornikov v južnem Sudanu.

V okviru mehiške kampanje boja proti drogam so se mehiške oblasti, v eni od občin zvezne države Veracruz, odločile razpustiti vse policiste. V Boca del Riu je brez službe ostalo 900 ljudi, odgovornost za kazenski pregon pa je prevzela mehiška mornarica. Guverner Veracruza je dejal, da je odločitev, da se policiste vrže na ulico del nacionalnega programa za reformo policije. Vsi se bodo lahko policijskim vrstam ponovno pridružili, a le če bodo uspešno opravili preizkus lojalnosti in zanesljivosti.

Sodišče Evropske unije je odločilo, da države članice prosilcev za azil ne bi smele vračati v tiste države unije, kamor so najprej pripotovali, v kolikor tam obstaja nevarnost nehumanega ravnanja. Namesto tega mora država ali poiskati drugo državo članico, ki bi obravnavala prošnjo za azil, ali v razumnem času to storiti sama. Odločitev sodišča v Luxembourgu utegne še dodatno zaplesti že tako dolgotrajna in neplodna pogajanja o oblikovanju skupnega azilnega sistema do leta 2012.

9:05

Bagdad je pretresel niz očitno usklajenih eksplozij. Po podatkih oblasti je v napadu umrlo najmanj deset ljudi, več deset je ranjenih. Počilo je v središču in še na trinajstih različnih lokacijah po vsem mestu. Gre za najhujši napad od minulega konca tedna, ko je izbruhnila v Iraku politična kriza med šiiti in suniti, ko so v tej pretežno šiitski državi za zapahe spravili najvišjega predstavnika sunitov, podpredsednika Tarika al Hašemija.

Ameriško podjetje Stratfor, ki se ukvarja z zbiranjem obveščevalnih podatkov pravi, da je večina trditev sirske opozicije o resnosti krize v državi neresničnih. Pri podjetju so mnenja, da protestniki pretiravajo z navedbami z namenom, da bi na svojo stran pridobili vojaško silo kot so Združene države Amerike. Po ocenah Združenih narodov pa naj bi v Siriji od začetka protivladnih protestov umrlo najmanj 5000 ljudi.

Italijanski premier Mario Monti bo kot je to storil minuli teden v poslanski zbornici, šel po zaupnico tudi v senat. Potrditev 30 milijard evrov vrednega varčevalnega paketa je namreč vezal na zaupnico vladi. Glavni cilj paketa je doseči uravnotežen proračun do leta 2013 in bolj kot to, prepričati in pomiriti mednarodne finančne trge v stabilnost italijanskih javnih financ.

10:05

Kitajski znanstvenik, ki je oktobra ukradel skrivnosti o pesticidih in novih živilih iz dveh ameriških podjetij, je bil obsojen na več kot sedem let zapora. Podatke je kasneje posredoval konkurenčnim podjetjem na Kitajskem in v Nemčijo. Primer je le eden v nizu podobnih obtožb kraje in posredovanja internih informacij zahodnih podjetij kitajskim.

Francoski parlament bo razpravljal o predlogu zakona, po katerem bi bilo zločin zanikati genocid nad Armenci v Otomanskem cesarstvu med prvo svetovno vojno. Posamezniku, ki bi javno zanikal genocid bi po zakonu grozilo leto dni zapora in denarna kazen v višini 45 tisoč evrov. Armenska zgodovina uči, da je bilo s strani Turkov leta 1915 ubitih 1,5 milijona ljudi. Povsem po svoje si zgodovino tolmači Turčija, ki je že opozorila Francijo, naj bo pripravljena na resne posledice, v primeru, če predlog zakona postane zakon.

Današnje britofe zaključujemo z napovedjo generalne demonstracije proti vladavini dolga, ki se ima zgoditi danes ob 16i uri na Kongresnem trgu v Ljubljani. Aktivisti gibanja 15o bodo vnovič na glas protestirali proti lopovskim bankam in proti lopovski državi, za odpis dolgov in proti spreminjanju socialnih transferjev v dolgove. Manifestacijo bodo zaključili z množično skupščino pred Bojzo. Več o protestu, če se ga ne nameravate udeležiti, boste lahko na valovih radia Študent izvedeli v popoldanskih urah.