Kljub ne prav prepričljivo uspešnim pogajanjem za zagotovitev koalicijske večine pod vodstvom Zorana Jankovića - kot zgolj relativnega zmagovalca prvih predčasnih državnozborskih volitev v državi - v Pozitivni Sloveniji ostajajo prepričani, da je zagotovitev z ustavo opredeljene parlamentarne demokracije v Sloveniji možna le s sistemom pozicije in opozicije v parlamentu, ki omogoča transparentno delovanje, ustrezen nadzor in pravočasno opozarjanje na morebitne napake. Toda na dan, ko po vsem svetu odmeva Operacija Blietzkrieg in na spletni strani nazi-leaks.net razkrita imena in naslovi odjemalcev neonacistične ideologije, med katerimi je kakopak tudi nekaj Slovenk in Slovencev, je vendarle potrebno ugotoviti, da ima tudi z domačo ustavo opredeljena domača parlamentarna demokracija nekatere usodne napake in pomanjkljivosti.

Že brez konkurence najhitrejši stihoklepač med domačimi raperji - N'toko tako v pesmi Zig Zig, ki je še naprej za brezplačen dolpoteg navoljo na njegovi spletni strani, ugotavlja, da nas le ni potrebno biti strah domače ali pač tuje nacistične golazni z obritimi glavami in da se je bolj za bati nacistov, ki jih na cesti ne moremo srečati, oziroma vsaj prepoznati. Pa bi jih lahko, a se je za to vendarle potrebno nekoliko potruditi in pa čeprav med vrsticami razbrati, kakšno prihodnost nam pravzaprav te dni kuje slovenska strankarska politika.

Svojevrstni - a po nepreklicni razsodbi Ustavnega sodišča, da razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o sicer v državnem zboru že sprejetemu družinskem zakoniku ni neustaven - očitno z domačo ustavo dopuščeni manifestaciji neofašizma smo bili lahko tako znotraj domače parlamentarne demokracije priča denimo včeraj v Škofji Loki. Tam se je v imenu nadaljnjega zbiranja državljanskih podpisov podpore za referendum o družinskem zakoniku zbrala vsa konjenica zgolj po imenu Civilne iniciative za družino in pravice otrok. In ker so pred proceduralno zaustavitvijo zbiranja podpisov zoper družinski zakonik, s katerim bi istospolno usmerjeni člani domače družbe in z domačo ustavo opredeljene parlamentarne demokracije pridobili vsaj del pravic heteroseksualno usmerjene večine, gladko zbrali že okrog 27.000 podpisov za ta, če že ustavni pa vsaj neonacistični referendum, po besedah vodje te zgolj po imenu civilne iniciative Aleša Primca povsem upravičeno pričakujejo, da bodo preostalih potrebnih 13.000 podpisov z lahkoto zbrali že ta ali pa najkasneje naslednji teden.

Da gre za dobro organizirano mobilizacijo slovenskega večinoma Boga in Države boječega se volilnega telesa, sicer potrjujejo napovedi, da bodo v prihodnjih dneh po vsej državi postavili 270 stojnic in da bo v akcijo vključenih kar 500 prostovoljcev. Ne glede na prostovoljstvo teh agitatorjev, ki jim sicer izza na kar se da gosto posejanih prižnic po vsej državi izdatno pomagajo tudi lokalni predstavniki rimskokatoliškega generalštaba iz Vatikana, gre torej za tako logistično kot finančno zahtevno operacijo. Ta konzervativno-katoliška kampanja zoper sicer sila politično kompromisarsko inačico družinskega zakonika se sicer uradno - prav tako kot lokalne izpostave RKC - financira predvsem iz samoprispevkov.

Toda znotraj s slovensko ustavo opredeljene parlamentarne demokracije je pravzaprav nemogoče ugotoviti že, od kod vse se ne zgolj med predvolilnimi in pred-referendumskimi kampanjami financirajo domače v državni zbor uvrščene politične stranke, kaj pa šele raznorazne pa čeprav zgolj po imenu Civilne iniciative. Prav tako kot v danes po zaslugi Operacije Blietzkrieg Anonimnih Anarhistov po vsem svetu neonacistično ponovno izpostavljeni Nemčiji imamo skrajno desničarske organizacije že kar nekaj časa tudi na Slovenskem. Tukaj je Slovenija, Blood and Honour Slovenija, Head Hunters Domžale in nenazadnje ljubljanska trgovina Dr. Gebi so zgolj posamezni najbolj izpostavljeni primeri neonacističnega organiziranja in delovanja.

Toda neonacistično sceno v Nemčiji povsem odkrito podpirajo zgolj v NDP – Nacionalni demokratični stranki in časopisu Junge Freiheit – Mlada Svoboda, iz katerih so že napovedali sodni pregon strani nazi-leaks.net in njenih sicer zaenkrat še anonimnih avtorjev. V domači s slovensko ustavo opredeljeni parlamentarni demokraciji pa so stvari vendarle nekoliko bolj prikrite in zapletene. Kljub nedvomnim nacističnim stališčem bi z domačimi obritoglavci težko povezali iz parlamenta - volilnemu ljudstvu hvala - izpadlo Slovensko nacionalno stranko Zmaga Jelinčiča. Nacional-šovinizem SNS je imel vendarle svoje titoistično partizanske posebnosti, nad katerimi se sledilci lika in dela, mogoče pa tudi bridkega konca, Adolfa Hitlerja že praviloma ne navdušujejo.

Pa čeprav zgolj na prvi pogled prikrito politično podporo domačim obritoglavcem je tako potrebno poiskati drugod, pri drugih na Slovenskem in v Državnem zboru uvrščenih političnih strankah. Med prvimi je kakopak tudi pri zbiranju podpisov podpore za referendum zoper družinski referendum nadvse aktivna Slovenska ljudska stranka. Ko sta brata Podobnik v njenem imenu še tradicionalno uprizarjala romanja na slovensko hrvaško mejo k Jošku Jorasu v Istro, so slovenske in hervardske zastave tam redno plapolale prav v rokah domačih neonacistov, ki se sicer samooklicujejo in znotraj domače parlamentarne demokracije smatrajo za domoljube.

Na pa čeprav do golih glav obrite slovenske fante in dekleta so ponosni tudi v zgolj uradno civilnih organizacijah Nova Slovenska zaveza in Slovenski katoliški izobraženci, kateri sta politično podrejeni po novem ponovno parlamentarni Novi Sloveniji. Brez povsem razkritih povezav z domačo neonacistično mladino pa niso tudi v drugi največji stranki aktualne sestave Državnega zbora – Slovenski demokratski stranki, v katere podmladku politično zavetje in modro vodstvo najdejo tudi posamezni vodilni člani organizacij Tukaj je Slovenija in Blood and Honour Slovenija.

Toda tako to gre. Pač ne gre drugače, kot pritrditi organizatorjem okrogle mize z naslovom Sovražni govor, nacionalizem in neofašizem v Sloveniji na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki jo je z napadom poskušala prekiniti prav skupina domače obritoglave mladine. Da, nestrpnost v Sloveniji je dosegla razsežnosti, ko se je že usidrala kot nekaj vsakdanjega in normalnega. Že na primerih kampanje zoper družinski zakonik ali volilne analize poraza SDS postaja vse bolj jasno, da se je znotraj z domačo ustavo opredeljene parlamentarne demokracije razpasla in splošno uveljavila nereflektirana raba svobode govora kot krinke za sejanje sovražnega govora in da takšno početje z lastnimi praksami legitimirajo tudi sami predstavniki po slovensko demokratične oblasti.


ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z nujnostjo Operacije Blietzkrieg tudi znotraj obstoječe strankarske politike na Slovenskem v zobeh poskrbel prav nič anonimni Tomaž Z.