OB 7;05

... Deutsche Telekom bo plačal zaradi korupcije ...

... zaradi napada na Kurde protesti v Carigradu ...

... v Mogadišu ubita člana Zdravnikov brez meja ...

Nemški Deutsche Telekom in njegova družba Magyar Telekom sta v izogib nadaljnim tožbam privolila v plačilo kazni ameriškemu pravosodnemu miistrstvu zaradi podkupovanja državnih uradnikov v Makedoniji in Črni Gori. Američani imajo namreč zakon, ki prepoveduje podkupovanje tujih državnih uradnikov, delnice Deutsche Telekoma pa so v času podkupovanja leta 2005 in 2006 kotirale na newyorški borzi. Magyar Telekom, čigar lastnik je nemška družba, je v omenjenih letih preko posrednikov uradnikom plačal 12,2 milijona evrov. V Črni Gori je tako Magyar Telekom zaradi podkupnin kupil državno telekomunikacijsko omrežje Telekom Crne gore, v Makedoniji pa so si skušali onemogočati konkurenco.

Kot smo že poročali v včerajšnjem OFF programu je turška vojska skupino tihotapcev na turško-iraški meji zamenjala za upornike kurdske delavske stranke in jih napadla z letali. Posledica je vsaj 35 mrtvih ljudi, katerih starost je med 16 in 20 let. V odgovor se je na ulicah Carigrada zbralo 2000 Kurdov, ki so protestirali proti napadu. Policija je protestnike s solzilcem in vodnimi topovi razgnala. Napad je obsodila tudi vladajoča turška Stranka za pravičnost in razvoj, od koder obljubljajo preiskavo dogodka.

Zamera ob izgubi službe je verjetno razlog za strelski napad na delovnem mestu humanitarne organizacije Zdravniki brez meja. Varnostnik, ki je v sredo izgubil službo je naslednji dan kot povračilo ustrelil dva humanitarna delavca te ustanove. Somalija tako ostaja ena najnevarnejših držav za humanitarne delavce. Pred tednom dni je tako strelec v somalijski regiji Hiran ubil tri somalijske humanitarne delavce.

OB 8;05

... ZDA nezadovoljne nad preiskavami v Egiptu ...

... Savdska Arabija v nakup letal f-15 ...

... Nigerija se giblje na robu ...

Zaradi včerajšnjih tožilskih preiskav uradov različnih nevladnih organizacij iz tujine v Egiptu se je že oglasilo Ameriško zunanje ministrstvo, ki je nezadovoljno nad potekom dogodkov. Iz Washingtona sporočajo egiptovski vojski, da če bo nadaljevala z nadlegovanjem nevladnih organizacij, je vojaška pomoč v višini 1,3 milijarde dolarjev vprašljiva. Predstavniki civilne družbe pa iz Egipta opozarjajo, da v času Mubarakove vladavine tovrstnih racij ne bi bilo.

Združene države Amerike so s Saudsko Arabijo sklenile dogovor o prodaji vojaških letal F-15 v skupni vrednosti 30 milijard dolarjev. Dogovor vsebuje dostavo 84 novih letal in nadgradnjo 70, ki so že v lasti Saudcev. Dogovor je del 60 milijard težke pogodbe o dostavi orožja, ki ga je prejšnje leto potrdil ameriški vrh. Da vojaška industrija ostaja velik zaposlovalec govori dejstvo, da bo v izpolnitev dogovora samo v ZDA službe obdržalo 50 tisoč ljudi. Javna objava dostave letal pa predstavlja dodaten pritisk nad Iranom, ki v zadnjih dnevih grozi z zaporo Hormuške ožine.

Po božičnih napadih skrajno islamske organizacije Boko Haram na katoliške cerkve, se strasti v Nigeriji ne umirjajo. V četrtek so v napadu umrli katoliški par in njun otrok. Ob novih in novih napadih so predstavniki katoliške skupnosti oblasti obtožile, da s svojim nedelovanjem državo počasi vlečejo v državljansko vojno. Predsednik Goodluck Jonathan, tudi sam kristjan, je sicer obljubil državno pomoč pri umiritvi razmer, a je Boko Haram v prejšnem tednu v velikem strelskem obračunu z vladnimi silami v mestu Damaturu pokazala na šibkost osrednje vlade. V luči zadnjih bojev so v nigerijski družbi pričele odzvanjati tudi besede pokojnega libijskega diktatorja Gadafija, ki je pred letom dni predlagal delitev Nigerije na muslimanski sever in katoliški jug.

OB 9;05

... in največkrat preneseni film je? ...

... 15 O potrebuje šotor ...

... razlog za sestavo vlade v BiH je banalno preprost - denar ...

Film Hitri in drzni 5 je po podatkih bloga Torrent Freak največkrat piratsko preneseni film leta 2011. Film se je ustavil pri številki 9,2 milijona. Hitrim in drznim sledijo filmi Prekrokana noč 2, Thor in Izvorna koda. Letošnji zmagovalec je sicer krepko zaostal za lanskoletnim Avatarjem, ki si ga je potegnilo z neta 16,6 milijona ljudi. Letos je v primerjavi z lani upadlo tudi skupno število prenesenih filmov, razlog je najverjetneje v spletnih straneh, na katerih je možen ogled filma brez prenosa.

Gibanje 15 O, ki prostor pred Borzo zaseda že 77. dan, se na širšo javnost obrača s prošnjo. Konec leta bodo morali vrniti veliki šotor, ki je izposojen. V njem so dosedaj potekale skupščine in delavnice, brez njega pa bo delovanje 15 O skorajda onemogočeno. Svojo prošnjo tako naslavljajo na javnost, predvsem pa na gasilska društva, saj bodo po prvem januarju potrebovali šotor večjih dimenzij. Kot zaključujejo v pozivu pa: Pred borzo vztrajamo zato, ker smo prepričani, da je edini možen izhod iz krize združitev naših moči, da nam ne bo nihče ničesar dal, da predstavniki ljudstva predstavljajo neke druge interese, da moramo vzeti stvari v svoje roke.

Bosna in Hercegovina ne bo prehitela Belgije v knjigi rekordov po državi, ki bi najdlje ostala brez vlade. Vjekoslav Bevanda bo očitno postal novi premier, potem ko so se stranke dogovorile za sestavo vlade. Do medsebojne uskladitve mnenj je prišlo v treh ur pogajanj, kar je nekoliko nenavadno glede na to, da so se pred tem neuspešno dogovarjali 13 mesecev. Poleg pritiska tujih institucij v državi je glavni razlog za dogovor finančne narave. Davki in carine se namreč brez začasnega dogovora o proračunu, ki ga je lahko sprejela zgolj na novo oblikovana vlada, ne bi stekale v blagajne entitet, s tem pa tudi v denarnice politikov.

OB 10;05

... Mons Jožeta Anderliča prodan ...

... novinarsko častno razsodišče ima več dela ...

... tudi novinarje ubijajo ...

Podjetje Mons, ki je poleg pravne fakultete gradilo stanovanjsko poslovni kompleks Vila Urbana, ni več v lasti Kranske investicijske družbe Jožeta Anderliča. Podjetje je bilo namreč pred dnevi prodano za en sam evro avstrijskemu svetovalnemu podjetju Cila Consult, čeprav je vrednost podjetja 13 milijonov evrov. Po vsej verjetnosti je Anderlič podjetje prodal samemu sebi, z namenom, da osnovno družbo Kranjsko investicijsko družbo reši dolgov.

Novinarsko častno razsodišče je od lanskega novembra do letošnjega decembra prejelo 53 vlog. V 20 primerih je ugotovilo, da novinarki niso storili nobene od očitanih kršitev novinarskega kodeksa, v 25 primerih pa je šlo za kršitev ene ali več točk. Odločitve razsodišča so po besedah članice Ranke Ivelja zgolj skupinski premisleki, nekakšna tovariška opozorila in nimajo gmotnih posledic.

Novinarju brez meja so kot vsako leto konec decembra objavili poročilo za leto 2011. V tem ugotavljajo, da je bilo po svetu zaradi svojega dela umorjenih 66 novinarjev, aretiranih pa nekaj več kot 1000. Številka umorjenih novinarjev kaže porast glede na leto prej, a vseeno ostaja nižje od do sedaj najbolj črnega leta 2007, ko je bilo ubitih 86 novinarjev. V organizaciji so letos tudi prvič sestavili seznam najbolj nevarnih mest za novinarje. Na to so se uvrstile prestolnice Bahrajna, Slonokoščene Obale, Sirije, Jemna, Somalije, Filipinov in Egipta. Posebno nevarna pa so še mehiška zvezna država Veracruz, libijska Misrata in pakistanski Khuzdar.