OFF NAPOVEDNIK

Pred tedni smo v napovedniku poročali o praksi ameriške vojske, ki je dele umrlih ameriških vojakov iz Afganistana in Iraka lično metala na smetišče v nekem vojaškem oporišču v Združenih državah. Tokrat pa sledi novica o zanimivi obravnavi domnevnih trupel Afganistancev s strani ameriških vojakov. Na spletnem portalu Youtube se je pojavil posnetek štirih bojda ameriških marincev v Afganistanu, ki urinirajo na trupla treh ljudi, ki delujejo kot afganistanski borci. Če je bila ameriška vojska zelo očrnjena že v letu 2011, ko so odkrili skupino marincev, ki je odhajala na morilske pohode po afganistanskem podeželju, si lahko predstavljate, kako nelagodno se bodo počutili šele sedaj.

Uriniranje po mrtvih borcih so v samokritičnem zapisu na ameriškem obrambnem ministrstvu že označili kot potencialni vojni zločin, saj je nespoštljiv odnos do trupel prepovedan tako v Ženevski konvenciji kot v vojaški zakonodaji Združenih držav Amerike. Ni še jasno, kdo je objavil posnetek ali kje je bil posnet. Objavljen je bil zgolj pod naslovom Izvidniška ostrostrelska ekipa 4 s 3. bataljon marincev iz tabora Lejeune urinira na mrtve talibane. V ameriški vojski so sicer izrazili dvom, da je posnetek avtentičen, a bodo dokončno sodbo podali po končani preiskavi.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki bo v tem primeru raje tiho.

OFF PROGRAM

Iz Mjanmara poročajo, da je vlada podpisala premirje z uporniki iz manjšine Karen, ki predstavlja slabih deset odstotkov 50-milijonske države. Skupina Narodna unija je že od leta 1949 vodila oboroženi boj za osamosvojitev province. Leta 1976 so v Uniji spremenili stališče in zahtevali federativno urejeno državo. Do podpisa je prišlo v mestu Hpaan. Mjanmarska vlada mora v državi po parlamentarnih volitvah leta 2010 v izogib mednarodnim sankcijam uvesti demokratične vzvode odločanja in mednarodna skupnost v tem okviru zahteva tudi pomiritev z različnimi skupinami. Pogoji podpisa premirja še niso javni, a so nova pogajanja že napovedana za prihodnje mesece.

Pred Belo hišo so potekale demonstracije ob deseti obletnici odprtja koncentracijskega taborišča Guantanamo na Kubi. Proteste je organizirala organizacija »Priče proti mučenju Združenih držav Amerike« skupaj s pripadniki gibanja »Okupirajmo Washington«. V parku Lafayette so se protestniki sprehajali oblečeni v oranžna zaporniška oblačila s črnimi kapucami na glavah. Protest so kasneje preselili pred vrhovno sodišče. Koncentracijsko taborišče v Guantanamu je z delovanjem pričelo 11. januarja 2002, ko je prejelo prvih 20 ujetnikov iz Afganistana. Danes je v taborišču še okoli 150 zapornikov, zaprtih brez obtožnice.

Pritisk na Iran se stopnjuje, saj je Japonska, verjetno na prigovarjanje Združenih držav Amerike in Evrope, napovedala omejitev uvoza nafte iz te perzijske države. Do objave je prišlo po srečanju japonskega finančnega ministra Juna Azumija in njegovega stanovskega ameriškega kolega Timothya Geithnerja. Slednji je pred dnevi skušal tudi Kitajsko prepričati, da bi omejila uvoz iranske nafte, a neuspešno. Zahod pritiska na Iran, naj prekine s svojim jedrskim programom, zaradi napovedanih gospodarskih sankcij pa je iransko vojaško vodstvo že napovedalo povračilne ukrepe. Japonska je za Kitajsko drugi največji uvoznik iranske nafte, ob napovedi po omejitvi pa je iz dežele vzhajajočega sonca prišel tudi že poziv ostalim državam na Arabskem polotoku, naj povečajo izvoz nafte v to državo. Kitajska uvozi skorajda tretjino iranske proizvodnje, na tretjem mestu sledi Indija, nato pa že Italija in Južna Koreja. Iran je ob popolni ustavitvi dobave nafte državam, ki aktivno nasprotujejo jedrskemu programu, napovedal zaprtje Hormuške ožine.

Za kratko novico iz Severne Koreje pa je ponovno poskrbelo totalitarno vodstvo te države. V nadgradnjo mita lika in dela pokojnega voditelja Kim Džong Ila se je politično vodstvo odločilo, da bo pokojnikovo truplo balzamiralo in postavilo na ogled v mavzoleju. Načrt predvideva tudi postavitev bronastega kipa, po državi pa stolpe v spomin njegovi nesmrtnosti. Kimov rojstni dan, 16. februar, bo postal dan svetlečih zvezd. Že Ilov oče Kim Il Sung je po smrti zavladal v onstranstvu, podobno mitološko moč pa je nedvomno dobil tudi njegov pokojni sin.

Na pričetku leta v nekaterih velikih evropskih družbah napovedujejo odpuščanja. Royal Bank of Scotland je v zadnjih letih že zaprla 33.000 delovnih mest, v novem letu pa je napovedala novih 3500 izgub delovnih mest. Odpuščanje in zapiranje trgovin pa napoveduje tudi belgijska veriga supermarketov Delhaize, ki bo v Združenih državah Amerike in jugovzhodni Evropi zaprla 150 trgovin. Ob delo bo predvidoma 5000 ljudi, odločitev o zaprtju trgovin pa je posledica zmanjšane prodaje in slabi poslovni rezultati. Glavno breme bo nosil ameriški trg, kjer bodo zaprli 113 trgovin. Nekaj sto zaposlenih pa bo delo izgubilo tudi v Srbiji, Bolgariji in Bosni in Hercegovini. Na Danskem bo proizvajalec vetrnih turbin Vestas zaradi manjšega povpraševanja odpustil 1300 delavcev, še slabih tisoč pa drugod po Evropi in Združenih državah. Vestas bo imel po reorganizaciji še 20.400 zaposlenih, a hkrati v družbi opozarjajo, da bodo odpustili še 1600 ameriških delavcev, če se v Združenih državah Amerike danski družbi kot proizvajalki energije iz obnovljivih virov ne podaljša nižja davčna stopnja.

Vlada v odstopu, ki bo po včerajšnjih dogodkih v parlamentu, ko Zoran Janković ni bil potrjen kot novi mandatar, ostala aktivna še nekaj časa, je državnemu zboru poslala v obravnavo šest zakonov, s katerimi želijo po besedah Boruta Pahorja zaščititi državne interese. Kot je poudaril Pahor, mora novi državni zbor sam odločiti, ali bo predloge zakonov obravnaval, saj ima vlada v odhodu uradno zgolj nalogo opravljanja tekočih poslov. Vlada je sicer v državni zbor poslala novele zakona o javnih financah, o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter novelo zakona o hipotekarni in komunalni obveznici. Finančni položaj Slovenije na mednarodnih trgih se še vedno ne izboljšuje. Zahtevana donosnost na slovenske obveznice z ročnostjo desetih let je še vedno na 7,07 odstotka, kar je še vedno nad mejo vzdržnega zadolževanja držav.

Po včerajšnjem padcu kandidature Zorana Jankovića za mandatarja nove vlade današnji dan ni prinesel konkretnejših odgovorov na vprašanje, kaj sedaj. Za komentar o včerajšnjem dogajanju v državnem zboru smo prosili Igorja Pribca, političnega filozofa, ki smo mu postavili vprašanje, ali gre v državnem zboru za klasično delitev levih in desnih strank:

Ali zadnji dogodki v hramu demokracije kažejo na farso in ali ima gibanje 15o z zahtevo po neposredni demokraciji sedaj še nekoliko večjo osnovo?

Po poročanju časnika Dnevnik se je mariborska nadškofija znašla pred bankrotom. Nadškofija ima blokirana računa pri Novi kreditni banki Maribor in Abanki Vipa. Še bolj pa je po nadškofiji udarila odločitev avstrijskih bank BKS in Sparkasse, ki sta zaradi neporavnanih obveznosti s pomočjo sodišča že pričeli z rubežem njenih nepremičnin. Samo špekuliramo lahko, da bo zaradi dolga v skupni višini 7,6 milijona evrov v bančne roke zašel tudi dvorec Betnava in podobne nepremičnine mariborske nadškofije. Samo banka Unicredit ima terjatve v višini 12,5 milijona evrov, zavarovane s prenovljenim samostanom Studenice pri Poljčanah, oglarsko delavnico v Hočah in manjši objekt na Barvarski ulici v Mariboru. Dolg bo nadškofija morala odplačati do leta 2016. Verniki na leto v povprečju z nabirkami zberejo 400 tisoč evrov. Premalo.

15o na 90. dan okupacije ploščadi pred borzo poziva na javno diskusijo na temo transnacionalne Evrope, direktne demokracije in izkušnje, ki bo ob pol četrti uri. Ob šestih sledi redna skupščina, ki bo danes potekala na Fakulteti za družbene vede. Na Filozofski fakulteti vas poleg rednega seminarja rusistike čaka še predavanje Delavsko-punkerske univerze o financializaciji in tečaj slovenščine za tujce.