Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
LUOMO: Plus (Moodmusic, 2011) (ponovitev 24. 1. 2012 ob 00.30) (700 bralcev)
Torek, 17. 1. 2012
Pina Gabrijan



* Nedavno je izšel album, pod katerega se je podpisal Finec Sasu Ripatti, ki poleg svojega najbolj znanega alter ega Vladislav Delay izdaja tudi kot Uusitalo, Sistol in Luomo. Različnih imen se poslužuje zaradi velikih razkorakov, tako da imamo lahko glede na izbrani alter ego vsaj približno idejo, kaj bo prinesla vsakokratna izdaja. Sicer pa je Ripatti precejšen znanec naših valov pa tudi že večkrat je nastopil na naših tleh, tako pod imenom Luomo ali kot Vladislav Delay in kot član formacije Moritz Von Oswald Trio. Danes se posvečamo njegovemu petemu samostojnemu albumu, ki ga je podpisal kot Luomo. To poimenovanje je namenjeno primarno popiš izdajam, ki se poslužujejo techno, house in disco prijemov, opremljenim z gostujočimi vokali. Plošča, naslovljena 'Plus', je izšla pri Moodmusic, torej pri založbi, ki se je pred časom s Finske preselila v Berlin, torej ubrala ravno obratno pot, kakor jo je Ripatti, ki se je v preteklosti po sedmih letih življenja v Berlinu vrnil v rodno deželo.

V nasprotju s prejšnjim Luomovim albumom, kjer je v različnih komadih gostil kar osem vokalistov, se tukaj znajdejo le relativno nepoznani Chicago Boys, ki pa se ne izkažejo za ravno najbolj posrečeno izbiro. Ob tem se poraja tudi vprašanje, čemu se house pogosto ozaljšuje ali s trpečimi oziroma osebnoizpovednimi, ali z nekoliko abotno spodbujajočimi, ali s »soulful« vokali. Tako kot so se skozi zgodovino chicago housa pojavljale njegove bolj ali manj posrečene različice, žal vokalne variante le redko ne izpadejo osladno. In četudi Ripattijev alter ego Luomo nagovarja oziroma se nanaša na – recimo temu - telesno raven konzumiranja glasbe, mu tokrat vendarle umanjka tista komponenta, zaradi katere bi lahko prišlo do novih ali vsaj spodbudnih senzacij ob stiku fizisa in zvoka. Sicer se intenziteta ohranja skozi celotne komade, vendar pa se začetni nastavki večinoma izpojejo v precej zbanalizirane vzorce.

Kot najbolj posrečene komade bi lahko izpostavili uvodnega 'Twist', v diskoidno smer namigujočega 'How You Look' in rahlo po novem valu dehtečega 'Form In Void'. Ravno naslov slednjega pa botruje nekoliko sarkastični domislici, da gre album prejkone v »form in void« smeri. Naj bodo sicer Ripattijeve stvaritve kot Luomo morda že tako ali tako nasploh najmanj interesantne zadeve, ki pridejo izpod njegovih prstov, je na albumu 'Plus' tudi ob upoštevanju teh dejstev slišen precejšen deficit inovativnosti, ki ga tudi dovršena produkcija ne more zares rešiti. In tako pač čakamo na novo izdajo, pod katero se bo Ripatti podpisal kot Vladislav Delay, Uusitalo ali Sistol.

pripravila Pina Gabrijan



Komentarji
komentiraj >>