* Bolt Thrower so tako rekoč veterani na angleškem oziroma svetovnem metal zemljevidu, saj letos obeležujejo petindvajsetletnico delovanja. Zasedba iz mesta Coventry se po sceni vozi od leta 1986, vendar pa bi težko trdili, da gre za pretirano delaven bend, saj so v teh letih izdali osem studijskih plošč. Če to primerjamo z nekaterimi bendi iz žanra, le-ti izdajajo plošče na vsaki dve leti. V primeru Bolt Thrower pa se vse odvija počasneje, predvsem pa kaže na to, da si zasedba za vsako ploščo vzame precej časa za premislek, kaj bodo posneli. Pa čeprav svojega stila skozi leta niso pretirano spreminjali.
Če bi naključen poslušalec slišal le nekaj njihovih skladb iz različnih plošč, bi ugotovil, da gre za eden in isti izraz, vendar pa se po poglobljenem poslušanju le odprejo nianse, ki ločujejo obdobja oziroma posamezne plošče. Če se vrnemo na današnjo oddajo, se bo malce kasneje odvrtela dobre tričetrt ure dolga plošča, ki je bila posneta leta 1992 v Manchestru. Gre za posnetke z devetimi skladbami, ki prvotno niso bili posneti z namenom za izdajo na nosilcu zvoka. Predvsem zaradi tega, ker so bili posneti polprofesionalno, vendar pa so se s takratno založbo, prepoznavno Earache, sporazumeli o izidu. A spet ni šlo za samostojno izdajo, vendar je bila plošča priložena k posebni izdaji albuma … For Victory, ki je bil izdan dve leti po nastanku dotičnih posnetkov.
Sicer pa se živa plošča Live War navezuje predvsem na četrto studijsko ploščo kvinteta, The 4th Crusade, ki je bila izdana leta 1992. Na dokumentu namreč prevladujejo skladbe z dotičnega studijskega izdelka, poleg pa so dodane še tiste najbolj prepoznavne s plošče Realm Of Chaos ter Warmaster. Zasedbo so tisti čas tvorili kitarista Barry Thompson ter Gavin Ward, ki sta v bistvu edina člana vse od začetka, poleg pa so bili še basistka Jo bench, vokalist Karl Willets ter bobnar Andy Whale.
Muzika benda Bolt Thrower je po svoje enolična in hkrati unikatna, vendar pa je verjetno ravno to čar tega. Člani benda izhajajo iz crust, punk in hardcore korenin, to pa se je najbolj občutilo na prvih dveh, treh izdajah. In ravno s četrto ploščo, The 4th Crusade, so v svoj izraz najbolj očitno vtrli doom metal osnove, to pa so na naslednjih štirih izdajah le še pilili. Skratka death metal, prečen z doom metalom v nekje tretji prestavi, ki le tu in tam dvigne hitrost na peto stopnjo. Kot nekakšen glomazen tank z rušilno močjo. In ta oznaka ni brez podlage. Bolt Thrower namreč v svoja besedila in grafične podobe plošč vnašajo vojno tematiko, vendar na zelo luciden način. Vokalist Karl Willets je pravi mojster tega in čeprav je vmes odhajal iz zasedbe in se vanjo vračal, je njegova vloga nenadomestljiva. To se je še najbolj pokazalo na predzadnji plošči Valour-Honour-Pride, ko ga je zamenjal utrujeni glas Davea Ingrama. Še eden od vokalistov angleške death metal scene, saj je dolga leta krulil v zasedbi Benediction.
pripravil Gašper Prus
Komentarji
komentiraj >> Re: BOLT THROWER: Live War (Earache, 1992)
Tegla [25/01/2012]
O, to pa je zakon izbira! Bravo, Gašper!
Album je - kot pravijo Bolt Thrower - bil posnet pred 15 ljudi, predskupina so bili mladi Cradle Of Filth! :)
Kar se tiče te izdaje albuma For Victory - je res limited, sam sem ga kupil od basista od Fuck The Facts iz Kanade! 12 kanadskih dolarjev davnega leta 2000 ...
odgovori >>
Re: BOLT THROWER: Live War (Earache, 1992)
gašper [26/01/2012]
no, to pa nisem vedel da so ga odšopal pred 15imi glavami, čeprav je med odmori komadov res nenavadna tišina :) kaj pol aprila v London na proslavo ? :)
odgovori >>