Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
O privatizaciji svetovnih vodnih virov (3655 bralcev)
Torek, 20. 1. 2004
Erik



Svetovna potrošnja vode se vsakih 20 let podvoji. Gre torej za trend, ki narašča dvakrat hitreje od porasta človeške populacije. Že sedaj več kot milijarda ljudi na planetu trpi zaradi pomanjkanja pitne vode. Če se bo ta trend nadaljeval, bo do leta 2025 zahteva po vodi za več kot polovico presegla količino vode, ki nam je trenutno na voljo. Prognoza je še bolj črna, v kolikor v enačbo prištejemo še onesnaževanje vodnih virov, širjenje puščav, dviganje morske gladine, izginjanje ledenikov in podobno. Človeštvo počasi, a zanesljivo drsi v negotovost obstoja.

Medtem ko okoljevarstveniki opozarjajo na žgoče probleme, s katerimi se moramo soočiti, si drugi ob tem manejo roke. Zahodne multinacionalne korporacije v bližajoči se katastrofi vidijo priložnost za zaslužek in si v skladu s tem prizadevajo za popolno privatizacijo vseh svetovnih virov pitne vode. Za vodilni podjetji na tem področju že veljata Monsanto ter Betchel Enterprises, obe pa prihajata iz Združenih držav Amerike.

Svetovna Banka, ki zvesto služi zgolj interesom velekapitala, je pred par leti sprejela poteze, ki vzpodbujajo privatizacijo in komercializacijo pitne vode. To največ skrbi seveda povzroča v državah tretjega sveta, kjer se ljudje upravičeno bojijo, da si ne bodo več mogli privoščiti piti lastne vode. Korporacijam in njihovim lobistom je uspelo pri Združenih Narodih doseči odločitev, da je voda človeška potreba in človekova pravica. Ste razumeli finto? S potrebami se namreč lahko prosto trguje, medtem ko se s človekovimi pravicami pač ne more. Generalni sekretar Združenih Narodov, Kofi Anan, si je zaradi prepogostega ukrivljanja hrbtenice pod težo korporacijskih zahtev že zdavnaj prislužil nadimek 'Nescafe Anan'.

Po celotnem tretjem svetu nastajajo grassroots organizacije, ki predstavljajo nezlomljiv ljudski upor proti privatizaciji naravnega okolja. Vodi jih miselnost znanega francoskega filozofa in velikega ljubitelja narave, Jean Jacquesa Russeauja, ki je zapisal, da zemlja ne pripada nikomur, njeni plodovi pa vsem.

Najbolj znan primer ljudskega upora proti vampirskim korporacijam se je pripetil v malem, revnem bolivijskem mestu, Cochabambi (Kočabambi), kjer je podjetje Betchel Enterprises privatiziralo vodo in takoj zatem dvignilo ceno vode za 200 odstotkov. Celotno mesto je razglasilo stavko. Država je upor hotela zatreti s silo, vendar ji ni uspelo in Betchel je na koncu moral zapustiti Bolivijo.

Stvari pa so veliko hujše v Južno – afriški Republiki, kjer ljudje danes živijo slabše kakor za časa apartheida. Nešteta barakarska naselja, v katerih seveda živijo le črnci, v zadnjem času ostajajo brez dostopa do pitne vode, ker je ljudje po prevzemu korporacij ne morejo več plačevati. Odklope vode spremljajo čete oboroženih policistov ter splošni nemiri. Toda tudi tukaj se množice kljub vsemu borijo naprej. Kaj drugega jim pravzaprav niti ne preostane. Ljudje si nenehno priklapljajo vodo nazaj in ob tem tvegajo tožbe ter visoke zaporne kazni. Da, dobrodošli v enaindvajseto tisočletje.

Konflikti, povezani z nadzorom vode se širijo po celem svetu. Zamislite se na primer nad naslednjim primerom: Malezija, ki ima v lasti pol Singapurjeve vode, je leta 1997 Singapurju zagrozila z odklopom vodne dobave potem ko je ta kritiziral politiko malezijske vlade. Številne druge države so trenutno prav tako vpletene v spore glede teritorialnega nadzora vode. Na primer Turčija in Irak ter Izrael in Sirija.

Nihče pravzaprav ne ve, kam se stvari odvijajo. Razen Monsanta, ki predvideva da bo od prodaje pitne vode v Mehiki in Indiji do leta 2008 zaslužil pol milijarde dolarjev. Monsanto v svojih poslovnih načrtih zaključuje, da bo tako imenovano trgovanje s pitno vodo v naslednjih desetletjih postalo posel vreden več milijard dolarjev. Čas je že, da bi nas začelo skrbeti.


Komentarji
komentiraj >>

Re: O privatizaciji svetovnih vodnih virov
brihtnež [04/02/2004]

Ja, haha, jst bom pa kupu morja in oceane in zcnu vlagar v mašine za razsoljevanje. Pizda, najlažje je zaslužit pri osnovnih življenjskih potrebah, jim predlagam,da začnejo privatizirat še zaloge kisika, sej v bistvi kot zgleda večina to podpira!!!
odgovori >>

Re: O privatizaciji svetovnih vodnih virov
Lana [21/01/2004]

Erik, prosim poslji mi aktiven e-mail (na purallana@yahoo.co.uk), kjer te lahko dobim.
odgovori >>

Re: O privatizaciji svetovnih vodnih virov
heli [20/01/2004]

vse za dnar pol pravs....ali kako?
odgovori >>