Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF JAPONSKEGA CESARJA IN OBISKOVALCA (872 bralcev)
Ponedeljek, 23. 1. 2012
Urh



NAPOVEDNIK

Nekateri naredijo vse, da bi se izognili stiku s političnimi figurami, spet drugi pa bi vse dali za to, da bi se z njimi srečali. Takšen je tudi Japonec, ki se je na vsak način hotel srečati z japonskim cesarjem Akihitom. Tako je ob hladni temperaturi, okoli 4 stopinje Celzija, sredi noči oblečen zgolj v spodnjice preplaval vodni jarek cesarske palače v Tokiu in prišel do glavne zgradbe. Tam je policistu izjavil, da je prišel pogledat ter pozdravit cesarja. To mu seveda ni uspelo, saj ga je policija prej aretirala in odpeljala stran od cesarjeve palače. Po besedah policije moški ni imel političnih motivov za srečanje s cesarjem in ga je verjetno vodilo navdušenje nad samo figuro le-tega.

Omenjenega moškega zaradi njegovega podviga ne čaka nič dobrega, saj bo policija s pomočjo strokovnjakov skušala ugotoviti, ali je moški psihično sposoben za sojenje. Zaenkrat vedo le, da je fizično sposoben za plavanje. V kolikor se bo ugotovilo, da ni imel slabih namenov pri želenem srečanju s cesarjem, in bo do sojenja prišlo, pa bo cesar verjetno izkoristil svojo avtoriteto in pozval sodišče, naj njegovega nesojenega oboževalca oprosti.

Berete OFF program Radia Študent, ki pozdravlja japonskega cesarja v kravl stilu!

OFF PROGRAM

Ameriška letalonosilka Abraham Lincoln je kljub nedavnim grožnjam Irana nemoteno prečkala Hormuško ožino in vplula v Perzijski zaliv. Letalonosilko sta pri tem spremljali britanska in francoska vojaška ladja. Ameriška mornarica ima tako skupaj z letalonosilko Carl Vinson na območju nameščeni dve letalonosilki. Združene države Amerike so sicer pred slabima dvema tednoma iz Perzijskega zaliva umaknile letalonosilko John Stennis. Uradni Teheran je takrat Washington posvaril, naj v zaliv ne pošilja več nobene nove letalonosilke. V ostri izmenjavi stališč, ki so sledile in povzročile nove napetosti v ameriško-iranskih odnosih, je Teheran med drugim tudi zagrozil, da bo v primeru vojaškega napada ali okrepitve sankcij proti Iranu blokiral strateško pomembno Hormuško ožino, skozi katero potuje petina vse svetovne nafte. Iranski zunanji minister Ali Akbar Salehi je sicer pred dnevi malce omilil izjave Teherana in zatrdil, da Iran nikoli ni poskušal zapreti Hormuške ožine.

Medtem so diplomati držav članic Evropske unije na veleposlaniški ravni dosegli dogovor, po katerem bodo v uniji najverjetneje uvedli embargo na iransko nafto zaradi jedrskega programa Teherana. Dogovor naj bi uradno potrdili zunanji ministri držav članic Evropske unije popoldne v Bruslju. Približno 20 odstotkov nafte, ki jo izvaža Iran, uvozi ravno unija. V Teheranu so sicer ponovno izjavili, da ne razvijajo nuklearnega orožja in da z morebitnimi dodatnimi sankcijami ne soglašajo, saj je prodaja nafte njihov glavni vir zaslužka.

Policija v brazilski zvezni državi Sao Paulo je uničila nelegalno naselje delavcev brez zemlje zato, da bi zemljo vrnila privatnim lastnikom. Okoli 6000 prebivalcev je bilo deložiranih iz naselja, imenovanega Pinheirinhos skvot, ki je obstajal 8 let, v akciji pa je sodelovalo 2000 policistov. Lokalni vladni uradniki in socialni delavci so hodili od vrat do vrat po naselju, ki je delovalo kot komuna, in pomagali naseljencem iskati alternativne nastanitve. Nekateri so bili prestavljeni na novo začasno prebivališče, ostale pa so deložirali nazaj v domače vasi. Deložacija je sledila po tem, ko so naseljenci izgubili bitko s sodiščem in je le-to dejalo, da niso lastniki zemlje bankrotirane korporacije, ki je zemljo, ki so jo skvotirali, posedovala. Aktivisti, ki podpirajo naseljence, so za krajši čas zablokirali glavno cesto v protest proti deložaciji.

Sirija je zavrnila pobudo Arabske lige, ki poziva sirskega predsednika Bašarja al Asada, naj preda oblast in omogoči oblikovanje vlade narodne enotnosti. Pobudo je Damask označil za očitno vmešavanje v notranje zadeve države. Zunanji ministri Arabske lige so se na srečanju v Kairu med drugim sporazumeli o mirovnem načrtu za Sirijo, s katerim bi ustavili več mesecev trajajoče prelivanje krvi v tej državi. Ob tem so predsednika al Asada pozvali, naj odstopi in oblast preda podpredsedniku Faruku al Šari ter omogoči predčasne volitve in oblikovanje vlade narodne enotnosti. Ta naj bi bila oblikovana v dveh mesecih, v njej pa naj bi sodelovala tudi opozicija. Arabska liga je za uresničitev svojega načrta za pomoč prosila tudi Združene narode.

Zunanji ministri Arabske lige so se sicer na srečanju v Kairu tudi odločili podaljšati mandat opazovalcem v Siriji za mesec dni. Arabska liga je svoje opazovalce v Sirijo napotila 26. decembra lani, da bi ugotovili, ali režim spoštuje zaveze o ustavitvi nasilja, umiku vojske iz mest, izpustitvi zapornikov in začetku pogajanj z opozicijo. A kot zatrjuje sirska opozicija, se to ne dogaja.

Jemenski predsednik Ali Abdulah Saleh, ki je po več kot 30ih letih vladavine pred časom pristal na predajo oblasti, je zapustil Jemen in je na poti v Združene države Amerike, kamor odhaja na zdravljenje. Preden je za krajši čas zapustil matično državo, je imel nagovor, v katerem je ljudstvo prosil, naj mu oprosti za morebitne napake v času njegove vladavine. Obenem je Jemence pozval k enotnosti. Saleh je novembra lani pristal na dogovor o predaji oblasti, ki je med drugim predvideval, da bo v zameno za imuniteto pred kazenskim pregonom odstopil s položaja in vsa ustavna pooblastila predal svojemu namestniku Mansurju Hadiju, ta pa naj bi z opozicijo oblikoval vlado narodne enotnosti, ki bo vodila nacionalni dialog in pripravila novo ustavo.

Jemenska prehodna vlada in parlament sta že potrdila zakon, ki zagotavlja Salehu popolno imuniteto za vse, kar je storil v času svoje 33-letne vladavine, njegovim sodelavcem pa delno imuniteto. Sporni zakon sta vlada in parlament podprla kljub glasnemu negodovanju in demonstracijam več tisoč Jemencev proti Salehu, ki ga obtožujejo, da je med ljudsko vstajo, ki se je začela lanskega januarja, načrtno ubil več sto ljudi.

Hrvaški volivci so na včerajšnjem referendumu z dobrimi 66imi odstotki glasov podprli članstvo države v Evropski uniji, je objavila državna volilna komisija na svoji spletni strani, potem ko so bile preštete skoraj vse glasovnice. Referenduma se je udeležilo nekaj več kot 1,9 milijona volivcev ali dobrih 43 odstotkov volilnih upravičencev, kar je nepričakovano malo. Na referendumsko vprašanje, "Ali ste za članstvo Republike Hrvaške v Evropski uniji?", je lahko odgovarjalo nekaj več kot 4,5 milijona hrvaških volilnih upravičencev, med katerimi jih približno 413.000 živi v tujini. "Za" je obkrožilo nekaj manj kot 1,3 milijona hrvaških državljanov, proti pa približno 650.000. Govorili smo z Zdravkom Petkom, profesorjem politologije na fakulteti za politične znanosti v Zagrebu, ki smo ga vprašali, ali je nad izidi referenduma presenečen:



Več o hrvaškem referendumu o vstopu v Evropsko unijo boste izvedeli v današnjem Zeitgeistu ob osmih.

Pristojni organi petih strank, Slovenske demokratske stranke, Liste Virant, Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke in Demokratične stranke upokojencev Slovenije, ki se dogovarjajo o koaliciji, bodo svojo dokončno odločitev o vstopu v koalicijo sprejeli v torek. Kot zadnji bo predvidoma morebitno zeleno luč koalicijski pogodbi dal svet Slovenske demokratske stranke, ki naj bi se sestal jutri ob 20. uri. V nedeljo je pet strank uskladilo besedilo koalicijske pogodbe, medtem ko kadrovskih vprašanj dokončno še niso dorekle. Zadnji rok za vložitev kandidature za mandatarja je v sredo. Poleg poslanske skupine in skupine desetih poslancev lahko v drugem krogu mandatarja predlaga tudi predsednik republike Danilo Türk. Ta v tem trenutku končne odločitve še ni sprejel, bi pa njegov morebiten predlog imel prednost pred predlogom poslancev.

Zavod Kultipraktik v Kudu France Prešeren ob osmih zvečer pripravlja dogodek, ki obeležuje obletnico egiptovske revolucije. Na dogodku bosta prisotna filozof Mirt Komel in novinar Mladine ter Radia Študent Erik Valenčič. Razprava bo potekala ob izidu knjig Erika Valenčiča z naslovom 'Obleganje Gaze - ubijanje palestinskega ljudstva' in Mirta Komela z naslovom 'Kahirske kaheksije - Kairo pred revolucijo'. Več o dogodku in debati nam je povedal Bojan Albahari iz Zavoda Kultipraktik:



Komentarji
komentiraj >>