OFF NAPOVEDNIK

Medtem ko so nadzorne kamere, bodeče žice in zidovi vse bolj vsakdanja praksa za zaščito privatne lastnine, javnih inštitutov in vse bolj tudi predelov mest, se vodstvo britanskega Valley Heritage Parka zavzema za bolj nenavaden način za odvrnitev potencialnih vandalov od svojih namer. Razmišljajo namreč, da bi na območje parka pripeljali nekaj čebeljih panjev. Čebele bi na zaščitenem območju tako nabirale med in popestrile naravno krajino, imele pa bi tudi vlogo čuvajk.

Z odločitvijo sicer še omahujejo, saj za zdaj še niso iznašli načina, kako bi izučili čebele, da bi pikale samo nepridiprave, ne pa tudi običajnih obiskovalcev parka. Pa vendar to ne bi smela biti prevelika ovira, saj tudi bolj vsakdanje oblike za odvračanje nezaželenih ljudi nimajo vgrajenega sistema za prepoznavanje zlonamernih posameznikov. Če parafraziramo Brechta, bi lahko rekli: kaj pa je nekaj čebeljih pikov v primerjavi z zidovi, bodečimi žicami, nadzornimi kamerami in vsemi drugimi bolj sofisticiranimi načini nadzora?

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki bi se vsekakor odločil za čebele.

OFF PROGRAM

Pred začetkom Svetovnega gospodarskega foruma, ki se začne v sredo v švicarskem mondenem letovišču v Davosu, je Mednarodna organizacija dela objavila poročilo, v katerem ugotavlja, da je na Zemlji brez zaposlitve ali pa živi pod pragom revščine 1,1 milijarde delojemalcev ali vsak tretji dela sposoben. Samo brezposelnih je po podatkih organizacije 197 milijonov, kar je za 27 milijonov več kot pred ekonomsko krizo leta 2007, 900 milijonov pa je takih, ki si kljub temu da imajo službo, ne morejo privoščiti osnovnih življenjskih dobrin. Glede na trenutna demografska gibanja bi svet v prihodnjih desetih letih potreboval 600 milijonov novih produktivnih delovnih mest, ki pa jih po mnenju organizacije dela lahko zagotovi zgolj zasebni sektor.

Začenja se 12. Svetovni socialni forum v Porto Alegru v Braziliji, ki predstavlja nekakšno protiutež Svetovnemu gospodarskemu forumu, kjer se sreča svetovna gospodarska in politična elita. Letos bo potekal pod geslom „Kapitalistična kriza, socialna in ekološka pravičnost“. Levo usmerjenemu forumu se bo letos pridružilo več novih gibanj, med njimi Okupiraj Wall Street in 15o, pa tudi številni mladi, ki so sprožili arabsko pomlad. Srečanja naj bi se po različnih napovedih udeležilo med 30.000 in 70.000 ljudi. Ena od prioritet foruma je tudi priprava na junijski Ljudski vrh, ki bo v Riu de Janeiru potekal vzporedno z okoljevarstvenim vrhom Združenih narodov Rio+20.

Potem ko so izraelske sile prejšnji teden v Ramali v okupiranem Zahodnem bregu aretirale predsednika palestinskega parlamenta Aziza Dweika, je izraelsko vojaško sodišče danes odločilo, da se ga zapre za pol leta brez obtožnice. Iz Dweikovega urada so sporočili, da gre za odločitev brez kakršnekoli pravne utemeljitve. Po aretaciji Dweika so izraelske sile aretirale še tri palestinske poslance in nekdanjega ministra. Vsi so člani Bloka za spremembe in razvoj, povezanega z gibanjem Hamas. Dva od njih je izraelska policija aretirala v prostorih Rdečega križa v Vzhodnem Jeruzalemu. Mohamed Totah in Khalid Abu Arafa sta se v prostore te človekoljubne organizacije zatekla v upanju, da ju Izrael tam ne bo aretiral, saj sta jima pred letom in pol potekli dovoljenji za bivanje v Jeruzalemu. Kljub temu ju, kot opozarja Rdeči križ, Izrael od tam ne sme izgnati, saj je Vzhodni Jeruzalem po mednarodnem humanitarnem pravu od leta 1967 okupiran s strani Izraela, člen štiri četrte ženevske konvencije pa Izraelu prepoveduje, da z zasedenih območij iz kateregakoli razloga prisilno preseljuje palestinske prebivalce.

Izgon v Zahodni breg se je že zgodil Ahmedu Attounu, ki se je skupaj s Totahom in Abu Arafom zatekel v prostore Rdečega križa, a ga je izraelska policija aretirala že septembra lani in pred izgonom še zaprla za 70 dni. Izrael drži v svojih zaporih po podatkih organizacije za pravice zapornikov Addameer zaprtih 27 članov palestinskega parlamenta. Poleg tega je v izraelskih zaporih brez obtožnice po podatkih organizacije Addameer tako imenovano administrativno zaprtih 307 Palestincev. To pomeni, da se jim zapor podaljšuje na šest mesecev brez potrebe po sojenju. Tukaj najdete povezavo do videointervjuja, ki ga je Radio Študent v Gazi septembra lani opravil z enim od nekdanjih palestinskih zapornikov, ki je bil prav tako dlje časa zaprt brez obtožnice.

Francoski senat je včeraj odločal o zakonu, ki opredeljuje za kaznivo dejanje zanikanje, da je bil poboj Armencev s strani Otomanskega imperija med letoma 1915 in 1917 genocid, zvečer pa so ga senatorji s 127 glasovi za in 86 proti tudi potrdili. Zagrožena kazen za zanikanje genocida je leto dni zapora in 45.000 evrov globe in je tako izenačena z zagroženo kaznijo za zanikanje holokavsta. Na odločitev senata sta se že odzvala tako turško zunanje ministrstvo, ki dejanje ostro obsoja in ga označuje za neodgovornega, kot premier Recep Tayyip Erdogan, ki ga je v govoru v parlamentu označil za diskriminatornega in rasističnega ter v nasprotju s svobodo govora. Ob tem je še enkrat poudaril, da bo Turčija uvedla nove sankcije proti Franciji, če bo zakon uveljavljen. V podobno grozečem tonu je tiskovni predstavnik turškega veleposlaništva v Parizu Engin Solakoglu francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja posvaril pred povračilnimi ukrepi na vseh ravneh, diplomatskih, političnih, gospodarskih, vojaških in kulturnih, če bo uzakonil omenjeni zakon. Za uveljavitev zakona je namreč potrebna zgolj še Sarkozyjeva potrditev.

Španski sodnik Baltasar Garzón, ki je zunaj meja Španije postal znan, ko je leta 1998 zahteval izročitev nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta, je v Madridu stopil pred sodnike. Obtožen je domnevne zlorabe pooblastil v preiskavi zločinov v času režima diktatorja Francisca Franca. Leta 2008 je namreč Garzón kljub amnestiji za zločine med špansko državljansko vojno in Francovo diktaturo, zaradi katerih je izginilo 114.000 ljudi, odredil preiskavo, pri čemer je trčil ob ostro nasprotovanje konservativnih politikov in nekaterih pravnikov. Garzón meni, da zločini, pri katerih gre za pogrešane osebe, ne morejo biti predmet amnestije. Izginotja in poboji v času Francove diktature po njegovem mnenju predstavljajo zločin proti človečnosti in tako tudi ne morejo zastarati. Garzóna poleg množice Špancev podpirajo tudi mnoge nevladne organizacije za zaščito človekovih pravic, med njimi Amnesty International in Human Rights Watch. V primeru obsodbe Garzónu ne bo treba za zapahe, mu pa grozi do 20-letna prepoved opravljanja pravniškega poklica, kar bi pomenilo konec njegove kariere.

Stavka italijanskih avtoprevoznikov, ki so nezadovoljni z novim davkom, zaradi katerega so se na rekordno raven zvišale cene goriva, že vpliva tudi na druge dele gospodarstva. Zaradi težav z dobavo delov namreč že stojijo nekatere tovarne proizvajalca avtomobilov Fiat. Italijanski avtoprevozniki so stavko začeli v noči na ponedeljek, trajala pa naj bi do 27. januarja. Italijo je sicer v teh dneh zajel val stavk zaradi nezadovoljstva s protikriznimi ukrepi vlade Maria Montija. Spontani protesti proti liberalizaciji že nekaj dni potekajo med taksisti, nezadovoljni so odvetniki in železničarji, teden dni trajajoče stavke pa so napovedali tudi nekateri distributerji pogonskih goriv. Montijeva vlada želi z ukrepi liberalizacije, ki bodo po ocenah italijanskega varuha konkurence potrošnikom letno prihranili več kot 20 milijard evrov sredstev, povečati konkurenčnost gospodarstva in tako oživiti gospodarsko rast.

Programski svet Radiotelevizije Slovenija je na seji potrdil predlog sprememb statuta zavoda, ki med drugim predvideva reorganizacijske spremembe Multimedijskega centra zavoda, čemur je bil na seji tudi namenjen večji del razprave. Generalni direktor zavoda Marko Filli je zatrdil, da se s spremembami statuta MMC ne ukinja, pač pa bo sprememba statuta omogočila usklajen sodoben multimedijski razvoj zavoda. Ob tem je izrazil obžalovanje, da je v minulih tednih prišlo do agresivne kampanje proti predlaganim spremembam, ki je temeljila na dezinformacijah. Filli je poudaril, da predlog sprememb statuta ni bil pripravljen zato, da bi naredili kadrovsko spremembo. Po mnenju odgovornega urednika MMC Uroša Urbanije pa je reforma statuta neustrezna in po njegovih besedah neusklajena z zakonom o medijih in zakonom o Radioteleviziji Slovenija. Urbanija pravi tudi, da se z reorganizacijo spreminjajo stvari s tehničnega vidika, pri čemer se zanemarja uredniški vidik. Aktiv novinarjev MMC-ja se z Urbanijo ne strinja in spremembe podpira. Govorili smo s podpredsednikom aktiva in dnevnim urednikom na MMC-ju, sicer tudi sodelavcem Radia Študent, Lanom Dečmanom:



Sindikat vojakov Slovenije in Konfederacija novih sindikatov Slovenije sta na novinarski konferenci predstavila svoja stališča glede, kot je bilo rečeno, povračilnih ukrepov ministrstva za obrambo zaradi sindikalnega dela. Glavna tarča ukrepov naj bi bil sindikalni zaupnik Sindikata vojakov Črt Jereb Skrt, ki pravi, da je zaradi svojega delovanja v sindikatu izgubil službo. več o pritiskih pa tole:



Skrta smo vprašali tudi, zaradi katerih dejavnosti Sindikata vojakov se je ministrstvo odločilo odzvati tako ostro:



Po uspešni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu v Organizaciji ekologov brez meja, ki je marca leta 2010 za čiščenje okolja mobilizirala okoli 270.000 ljudi, se za 24. aprila napoveduje nova podobna akcija. V času priprave na dogodek so Ekologi brez meja v Ljubljani priredili konferenco lokalnih okoljskih in drugih nevladnih organizacij. Konferenca se je ravnokar končala, še med njenim potekom pa smo govorili z organizatorko Anito Novak:



Ob treh se je na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani začela serija mesečnih skupščin za dokapitalizacijo ljudi. Na skupščinah se bo med drugim razpravljalo o novi socialni zakonodaji, ki spreminja nekatera socialna nadomestila v neke vrste kredite in stabilni splošni socialni varnosti, pri čemer bo govora o temeljnem univerzalnem dohodku, splošnem dostopu do zdravstva, družabnosti, stanovanj in zaposlitve ter drugih področij, ki zagotavljajo ljudem možnost polnega vključevanja v družbeno življenje. Skupščina je odprta za vse, ki se v temah prepoznajo in ki jih teme zanimajo.