Organizacija Amnesty International opozarja, da so v Libiji v centrih za pridržanje številne borce oziroma domnevne pripadnike nekdanjega libijskega režima pretepali, nekateri med njimi pa so pod nadzorom oboroženih milic celo umrli. Novo libijsko vodstvo pa pri tem ni naredilo nobenega napredka, še navajajo v organizaciji. Amnesty International je tudi potrdil, da so se njegovi predstavniki srečali z zaporniki v Tripoliju, Misrati in Garijanu ter se na lastne oči prepričali, da so jih zadnje dni in tedne mučili. Posledice mučenja so bile namreč še vedno vidne na njihovih telesih.

Združeni narodi so priznali, da ne morejo točno slediti številu žrtev nasilja, ki že več mesecev pretresa Sirijo in je doslej zahtevalo že več kot 5400 življenj. Prelivanje krvi v tej državi še vedno ne pojenja, sirske vladne sile pa medtem pripravljajo obsežen napad na mesto Hama, eno od žarišč protestov proti režimu Bašarja al Asada. Medtem evropske in arabske države nadaljujejo s pripravo novega predloga resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov, s katero naj bi obsodili sirsko vlado zaradi vztrajne dušitve prodemokratičnih protestov. Rusija, ki je stalna članica Varnostnega sveta in ima možnost veta, pa je izjavila, da bo preučila konstruktivne predloge za končanje prelivanja krvi, vendar pa nasprotuje tako uporabi sile kot sankcijam.

Ruski premier Vladimir Putin je predstavil predlog strožje migracijske zakonodaje, po kateri bi večkratnim kršiteljem zakona za deset let prepovedali vstop v Rusijo. Predlog med drugim predvideva tudi kazenski pregon za zaposlovanje nezakonitih priseljencev. Sicer je Putin že pred dnevi predlagal, da bi morali vsi priseljenci, ki želijo delati v Rusiji, opraviti test iz jezika, zgodovine in zakonodaje kot tudi, da bi morali delodajalce, ki zaposlujejo priseljence brez papirjev, kazensko preganjati, saj so za zdaj za to predvidene le denarne kazni. V Rusiji biva okoli 9,2 milijona tujcev, od tega jih okoli štiri milijone dela na črno, čeprav imajo urejeno dovoljenje za bivanje, je še navedel Putin.

Kandidat socialistov za predsednika Francije Francois Hollande je predstavil volilni program. Ta šteje 60 točk, med drugim pa načrtuje breme gospodarske krize preložiti na pleče bogatih, zaostriti nadzor nad finančnim sektorjem in razrešiti vprašanje brezposelnosti mladih. Hollande je ob objavi 40 strani dolgega programa v Parizu poudaril, da Francija potrebuje spremembe, zato namerava prelomiti z dediščino sedanjega desnosredinskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Program napoveduje za 20 milijard evrov izdatkov do leta 2017, vzpostavitev 60.000 novih delovnih mest v izobraževanju in 150.000 novih delovnih mest za mlade. Vsako leto naj bi tudi vzpostavili 1000 novih delovnih mest v policiji in pravosodju, predsedniku države in ministrom pa bi plače znižali za 30 odstotkov. Socialistični predsedniški kandidat je še obljubil, da bo proračun do leta 2017 uravnotežen.

Predsedniki Slovenske demokratske stranke, Liste Virant, Slovenske ljudske stranke, Demokratične stranke upokojencev Slovenije in Nove Slovenije - Janez Janša, Gregor Virant, Radovan Žerjav, Karl Erjavec in Ljudmila Novak - so s poslancema italijanske in madžarske narodne skupnosti Robertom Battellijem in Laszlom Gönczem v Državnem zboru podpisali dogovor o sodelovanju narodnih skupnosti z vlado v mandatnem obdobju 2012 - 2015. Poslanca narodne manjšine bosta tako po podpisu tega dogovora v soboto tudi podprla kandidata za mandatarja Janeza Janšo. Sklenjen dogovor je po besedah poslanca italijanske narodne skupnosti sicer aneks h koalicijski pogodbi, ki so jo v sredo podpisali predsedniki omenjenih koalicijskih strank. S podporo dveh poslancev manjšin ima tako desnosredinska koalicija načeloma zagotovljenih 52 poslanskih glasov.