Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je v Bruslju pred začetkom zasedanja obrambnih ministrov zavezništva napovedal, da nameravajo prenos odgovornosti za varnost v Afganistanu v vseh pokrajinah na afganistanske sile zaključiti do sredine leta 2013. Tuji vojaki bi nato prevzeli zgolj podporno vlogo, v državi pa ostali še do konca leta 2014. Gre za nadaljevanje postopne predaje odgovornosti, kar je v sredo nakazal tudi ameriški obrambni minister Leon Panetta, ko je dejal, da naj bi Nato do konca leta 2013 začel prehod iz bojne vloge v vlogo urjenja, svetovanja in pomoči.
Evropski parlament je v Bruslju potrdil sankcije Evropske unije proti Iranu. Evropski poslanci so sicer opozorili, da sankcije ne bi smele prizadeti civilnega prebivalstva, hkrati pa ponovno pozvali Teheran, naj ustavi svoj tajni jedrski program. Obsodili so tudi grožnje Irana z zaprtjem Hormuške ožine. Resolucija Evropskega parlamenta sicer nima pravno zavezujoče narave, z njo so evropski poslanci pravzaprav le potrdili odločitev zunanjih ministrov članic Evropske unije s 23. januarja. Zunanji ministri so tedaj uvedli doslej najostrejše sankcije proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa. Vključujejo postopen embargo na uvoz nafte iz Irana in delno zamrznitev poslovanja z iransko centralno banko.
Predstavniki Evropske unije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada oziroma tako imenovane trojke so ugotovili, da Grčija poleg drugega svežnja pomoči, vrednega 130 milijard evrov, in delnega odpisa dolga v višini 100 milijard evrov potrebuje še dodatnih 15 milijard evrov. Tako je skladno z ugotovitvijo trojke Evropska komisija preostalih 16 držav članic območja evra pozvala, naj pomagajo zbrati manjkajočih 15 milijard. Omenjeno vsoto naj bi pomagale zbrati ali vlade evrskih držav ali njihove centralne banke oziroma banke v državni lasti. Slednje bi lahko močno zadolženi Grčiji priskočile na pomoč z delnim odpisom njenega dolga.
Pahor je ministra za zunanje zadeve v odhodu Samuela Žbogarja v posebnem dopisu opozoril, da mora svoje obveznosti, ki jih ima kot minister, ki opravlja tekoče posle, opravljati do imenovanja nove vlade. Samuel Žbogar je namreč 1. februarja, še pred predajo poslov novemu ministru, odšel delat na Kosovo, kjer je posebni predstavnik Evropske unije. Posle vodje diplomacije naj bi do imenovanja novega ministra za zunanje zadeve opravljala državna sekretarka Dragoljuba Benčina. Pahor meni, da Žbogarjeva poteza ni v skladu s 115. členom ustave, po kateri morajo ministri, katerim je prenehala funkcija, opravljati tekoče posle do imenovanja novih ministrov oziroma vlade.
Vlada je na današnji redni seji med drugim obravnavala tudi postopek sprejemanja sporazuma ACTA. V javnosti se je pojavilo precej očitkov ne samo na sporno vsebino sporazuma, temveč tudi na tajnost pogajanj pri njegovem sprejemanju. Vlada je sporočila, da so se pogajanja vodila skladno s prakso, ki velja za sklepanje trgovinskih sporazumov, in sicer, da se besedila ne objavijo, dokler niso parafirana. Ena od držav je, kot je sporočila vlada, poleg tega v začetku pogajanj zahtevala, da so vsi pogajalski dokumenti tajni in javnost nima dostopa do njih, a ni sporočila, katera država je postavila to zahtevo.
Vlada zagotavlja, da ACTA ne omejuje dostopa do interneta, ne uvaja pregledov računalnikov in drugih naprav na meji, ne uvaja tako imenovanega sistema treh opominov in ne vsebuje obveznosti ponudnikov internetnih storitev po nadzorovanju ali filtriranju vsebine svojih uporabnikov. Vlada je še sporočila, da pričakuje, da bo javna razprava v naslednjih mesecih dala odgovore na vprašanja, ki jih ima javnost. Zanimivo, da želi vlada pojasnjevati sporazum potem, ko ga je že podpisala. Ratificirati ga morajo sicer še nacionalni parlamenti držav podpisnic in Evropski parlament.