Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
NUDE ON SAND: Nude On Sand (SOFA, 2012) (ponovitev 13. 2. 2012 ob 01.30) (857 bralcev)
Ponedeljek, 6. 2. 2012
LukaZ



Nude On Sand je norveški duo, ki ga tvorita vokalistka in pesnica Jenny Hval in kitarist Håvard Volden. Na svojem prvencu skušata okleščeno formo pesmi, v katero vtirata eksperimentalne prijeme tako znotraj glasbene govorice kot znotraj govorice, razpete med pesmijo, poezijo, vsakdanjim besedičenjem in besednjakom virtualne blogosfere, med pomenom in zvokom, med čustvovanjem in absurdom.

Njuna ekspresija se uteleša v hitrih, odrezavih premikih znotraj čutnega, mehkega zvočnega prostora, razpetega med premolkom, besedo in petjem ter zvenom. Dvojec skuša v pesem pronicati skozi odprte duri improvizacije, v spoju razprtega zvena in melodije, ki se v sozvenu lomita na fragmente, vijugata, ponikata v tišino in v mehko hrapavost krhkega glasu. Dvojec se v svojem sozvenu zaveda, da sega po nemogočem, da se oklepa krhkega skeleta s skrhanimi sklepi med tonalnim in atonalnim, ki le občasno sedejo skupaj. Zato dvojec bolj kot sozvočje glasu in kitare povezuje ekspresivna moč glasu, različna razpoloženja in odslikave čustev, ki jih nosi glas Jenny Hval.

Ta glas je razpet med čutnim, eteričnim, angelskim in telesnim, bolečim, družbeno zatrtim, med petjem in preciznim izrekanjem ter med ječanjem. Občasno pride na plan v obliki feminizma, kot v pesmi 'Bring It Back', kjer glas ranljivo izreče 'excuse me … I think you left something in my house … my virginity … Bring It Back!.' Izvor glasu skozi ranljivost in zlomljenost telesa odlično in najmočneje izpovedujeta dve verziji skladbe 'Enough With The Breathing'. 'Tried yoga … couldn't … was the breathing thing …' v prvi poje, v drugi recitira Jenny Hval. Zlomljeno telo, obrnjeno na glavo, iz sebe spušča organe: pljuča, jetra, jetra, pljuča … in glas. Dve verziji skladbe pa ob sopostavitvi ujameta bistveno razsežnost plošče, njeno moč in nemoč hkrati. Mesto izrekanja zavzemajo tri forme, ki se med seboj prepletajo. To so petje, recital in nepomenski zvoki ter šumi. Ob glasbeni spremljavi raztelešene in drobljive govorice kitare izkušenega improvizatorja Håvarda Voldena, ki le občasno melodično ali ritmično spremlja glas, daleč najbolj predirljivo in ekspresivno deluje recital, medtem ko se petje v občasnih nenadnih dinamičnih obratih izgublja v lastni artikulaciji. Ta se samosvoje giblje med ekspresijami zgodnjih in sodobnih pevk folka, od Shirley Collins do Joanne Newsome, od PJ Harvey v svoji robatosti in direktnosti do iskanj v pop pesmi Kate Bush. Slednja je bila, čisto mimogrede, tema Hvaline diplomske disertacije. Volden se po drugi strani s prepustno igro zvenov skozi premolke giblje v prostoru zvena refleksije besedil, hkrati pa z igro mehkobe in raskavosti glasbi podaja oddaljene odmeve bluesa in folka, preko katerih se Nude On Sand zavestno odmikata od pregovorne nordijske eteričnosti.

Jenny Hval kot uveljavljena pisateljica in pesnica, ki v svoji govorici meša govorico vsakdana in sanjskega, dobro ve, da je njen glas telo, telo izrekanja, umeščenega v prizmo družbenega pogleda na feminilnost. Ta pogled Jenny Hval lomi skozi prehajanja med zasebnim, introspektivnim in javnim, družbenim. Skozi intimnost telesa z glasom vstopa v javno, v sfero interpretacij in kreiranja identitet, ki jih lomi in postavlja pod vprašaj skozi lomljeno, drsečo, neulovljivo pesem. Praksa improvizacije, ki omogoča to neulovljivost oziroma onemogoča popolno utelesitev pesmi, je tako pri Nude On Sand politična gesta. Ta se razpotegne tudi na raven estetskega, saj se preko nje Nude On Sand skušata izogniti umeščenosti v sfero sodobnega nordijskega popa, ki ga zadnja leta čislamo preko zasedb in izvajalcev tipa Tape, Hanne Hukkelberg, Susana & The Magical Orchestra, Wildbirds & Piecedrums in številnih drugih. Vendar ima izlet v vode svobodnega improviziranja preko forme pesmi tudi svojo drugo stran. Ko se element spontanosti stanjša in v ospredje stopi forma pesmi, kot v najbolj klasično folkovski 'Body Tambourines', plošča poleti, izrazitejši poizkus mešanja forme in neforme v primeru skladbe 'Running Down My' v nekaterih pesmih pomeni izrazno praznino, nekakšen prazni tek. Na srečo je prvenec istoimenski prvenec Nude On Sand s svojo minutažo nekaj čez trideset minut ravno prav dolg in ravno prav prepleten, da kot celota še vedno zveni drzno, samosvoje in prepričljivo.



Komentarji
komentiraj >>