DPU Poročilo s predavanja Predraga Ćetkovića

V četrtek, 2. februarja, je v Klubu Gromka na Metelkovi v sklopu DPU-jevega 15. letnika Financializacija predaval Predrag Ćetković, študent doktorskega programa družbenih in ekonomskih ved na Univerzi za ekonomijo in poslovne vede na Dunaju. Ćetković se ukvarja s proučevanjem makroekonomije, heterodoksne ekonomije, razvojne ekonomije in finančnih trgov. Naslov njegovega tokratnega predavanja je bil Financializacija Evropskega bančnega sektorja.

Predavanje začel s kratkim uvodom v koncept financializacije. Opredelil jo je kot ekonomski pojav, za katerega je značilen naraščajoč pomen finančnih trgov. Financializacija bančnega sektorja temelji na preusmeritvi prihodkov bank iz obrestnih virov - posojil - na ne-obrestne prihodke. Le-te ustvarjajo s štirimi glavnimi viri:
• Potrošniškimi krediti; v 90-ih letih so neoliberalne politike botrovale upadanju mezd, zaradi česar so močno porasli tako imenovani potrošniški krediti, ki so pod pogoji omogočili zadostno stopnjo potrošnje kljub upadu mezd.
• Trgovanjem z novimi finančnimi instrumenti, kot so na primer derivati in opcije.
• Pristojbinami iz upravljanja investicijskih in pokojninskih skladov, in podobno.

Ćetković pravi, da sta za periferne države značilna dva različna tipa financializacije. Prvi je značilen za jugovzhodno Evropo, specifična za ta tip pa je ekspanzija bank iz centralnih držav na periferijo. Banke, ki so se poslužile tovrstnega poslovanja, so profitirale zlasti iz dveh razlogov: zaradi razlike v obrestnih merah med centralnimi in perifernimi državami in zaradi velikega povpraševanja po potrošniških kreditih v teh državah.

Drugi tip financializacije perifernih držav pa se nanaša na tako imenovane portfeljske investicije. Večinoma gre za kratkoročne investicije v državah, ki so najbolj odprte za finančne tokove, primera takih držav sta Brazilija in Južna Afrika.

V nadaljevanju je Ćetković ta dva uvida navezal na evropski bančni sektor in njegovo financializacijo na evropski periferiji. Poudaril je, da moramo razločevati med dvema različnima finančnima modeloma. Na eni strani je bančno-orientiran finančni sistem, ki bazira na močnih povezavah med bankami in podjetji. Glavni vir prihodkov bank v tem modelu so prihodki od obresti. Na drugi strani pa je tržno-orientiran finančni sistem, v katerem banke nimajo vzpostavljenih močnih vezi s podjetji, njihova glavna aktivnost bank pa je zato poslovanje na finančnih trgih.

Tržno-orientiran finančni sistem je bil tradicionalno značilen za ZDA, bančno-orientiran pa za Evropo. Od 80-ih let dalje pa je bančni sektor starih članic Evropske unije šel čez pomembne spremembe. Evropska nefinančna podjetja so se namreč čedalje bolj zanašala na neposredna posojila na odprtih trgih in zaradi tega zmanjšala svojo investicijsko porabo. Banke, katerih glavni vir prihodkov so bile obresti od posojil podjetjem, so zato pričele iskati nove vire dobičkov. Na eni strani so banke povečale posojila zasebnemu sektorju gospodinjstev, da bi obdržala obrestne prihodke od posojil. Na drugi strani se je v skupnem dobičku povečal delež neobrestnih prihodkov.

V nadaljevanju je Ćetković predstavil empirijo teh procesov, pri čemer si je pomagal s šestimi grafi. Na grafih je prikazal trende virov prihodkov evropskih bank v novih pogojih tržno-orientiranega bančništva. Predvsem v starih članicah EU so narasli neobrestni viri prihodkov, ki izhajajo iz poslovanja na finančnih trgih, pristojbine in provizije, ki izhajajo iz upravljanja pokojninskih in investicijskih skladov ter prihodki iz potrošniških kreditov.

Sorazmerno s temi procesi je prišlo do koncentracije bančnega kapitala v Evropi, saj je v nekaterih starih članicah EU, zlasti na Irskem, na Nizozemskem in v Franciji, delež skupnega premoženja v razmerju do BDP-ja teh držav narasel tudi do 800 procentov. Te trende Ćetković povezuje s privatizacijo državnih bank, ki je botrovala prevzemom bank in koncentraciji bančnega kapitala v Evropi. V tem procesu je znaten tudi vpliv ekspanzije tržno usmerjenih bank iz evropskega centra na periferijo. Banke starih članic so namreč močno prisotne na trgih postsocialističnih držav Južne in Jugovzhodne Evrope. Kot zanimivost je Ćetković omenil, da je na Hrvaškem trgu več kot 90 procentov bančnega kapitala tujega. Profiti bank iz centra v »novih« državah temeljijo na dveh glavnih virih; na izkoriščanju razlik med obrestnimi merami in prodajanju potrošniških kreditov.

Zanimivi so podatki tudi o slednjih v različnih evropskih državah. Delež potrošniških kreditov se je namreč najbolj povečal v državah evropske periferije. V Španiji in na Irskem je na primer v letu 2009 skupna vrednost potrošniških kreditov presegla vrednost celotnega BDP-ja teh držav, kar kaže na dejstvo, da je potrošnja v teh državah temeljila na zadolževanju potrošnikov, gospodarska rast pa na nizkih plačah. Podobne trende je zaznati tudi v baltskih in balkanskih državah, medtem ko so t.i. Višegrajske države in Slovenija iz teh procesov vsaj deloma izvzete, saj je gospodarska rast Višegrajskih držav in Slovenije temeljila na izvozu.

Ob nastopu krize so drastično upadli vsi viri prihodkov, zaradi česar so bilance finančnega poslovanja skoraj v vseh evropskih državah zdrsnile v rdeče številke. Ćetković zato v zaključku ugotavlja, da je izbruh trenutne finančne krize ponazoril grožnje, povezane s takšnim razvojem evropskega bančnega sektorja. Ni še jasno, kakšne bodo posledice krize, vendar pa je očitno, da so neobrestni viri prihodkov postali vse preveč tvegani. Ćetković pravi, da bodo banke težko restavrirale svoje pred-krizne aktivnosti in da bodo zato verjetno iskale nove vire prihodkov. Kakorkoli, Ćetković poudarja, da bo morala EU v vsakem primeru sprejeti nove regulacije bančnega sektorja in povečati zakonsko predpisane deleže bančnih rezerv.

Naslednje predavanje Delavsko-punkerske univerze iz cikla Financializacija bo v četrtek, 9. februarja, ob 18.00 v Klubu Gromka na Metelkovi. Predaval bo dr. Bernard Brščič z Ekonomske fakultete, naslov njegovega predavanja pa je: Fiat denar in sistem delnih rezerv bank kot vzrok finančnih kriz oziroma prosto po Leninu: Če želiš spodkopati državo, pokvari denar!

Poročilo je napisal Luka Mesec.

Predrag Ćetković: Financializacija evropskega bančnega sektorja from Mi smo univerza on Vimeo.