OFF NAPOVEDNIK
Da so avtorji legendarne jugoslovanske satirične oddaje Top lista nadrealista pravilno predvideli razkosanje Jugoslavije, je znano dejstvo. Manj znano pa je, da je njihova lucidnost aktualna tudi danes, in to na drugem koncu planeta. V eni od epizod so tako nadrealisti prikazali policiste, ki na ulici protestirajo in zahtevajo nazaj svoje pendreke, pred njimi pa stoji kordon nabritih delavcev, ki namerava njihov protest prekiniti. Nekaj podobnega se odvija v brazilski zvezni državi Bahia, kjer policisti stavkajo in zahtevajo 30-odstotno povišico plač ter boljše delovne pogoje.
Namesto delavcev z lopatami so policiste, ki so zasedli prostore skupščine, pričakali vojaki in paravojaški policisti. Oblasti so jih poleg tega na ulice Bahie za vzdrževanje miru poslale 3000. Guverner te zvezne države je stavko označil za nezakonito in policiste obtožil uporabe nasilnih taktik. Postavljata se dve vprašanji. Kje je sedaj proletarska solidarnost, kje so delavci, ki bi s krampi in lopatami branili svoje tovariše v boju za boljše življenje? Poleg tega pa bo zanimivo videti, kako bodo stavkajoči policisti ponotranjili svojo sedanjo izkušnjo in ali bo vplivala na njihov odziv na bodoče delavske proteste.
Berete stavke, kakršnekoli že, podpirajoč OFF program!
OFF PROGRAM
Nadaljujemo v Braziliji. Tamkajšnja vlada je prodala koncesije za tri od najpomembnejših letališč v državni lasti, med katerimi je tudi največje letališče v državi, tisto v Sao Paulu. Zasebne družbe so za koncesije na dražbi plačale 10,7 milijarde evrov, a državna agencija Infraero, ki je dolgo upravljala z letališči, bo obdržala 49-odstotni delež v novem konzorciju. Za 30-letno upravljanje letališča v Sao Paulu je tako brazilsko-južnoafriški konzorcij plačal 6,9 milijarde evrov, v posle z ostalima letališčema pa so vpletena tudi francoska in argentinska podjetja. Namen prodaje je med drugim pripraviti prezasedena letališča za svetovno prvenstvo v nogometu čez dve in olimpijado čez štiri leta.
Zaradi opozicijskih protestov je odstopil maldivijski predsednik Mohamed Našid. Opoziciji se je pridružil tudi del policije. Policisti so zavzeli poslopje državne televizije in predvajali sporočila v podporo nekdanjemu dolgoletnemu predsedniku Maumoonu Abdulu Gayoomu. Nekaj novinarjev naj bi tam tudi zadrževali. Opozicija na Maldivih, temu arhipelagu v Indijskem oceanu, ki ga sestavlja skoraj 1200 otokov, že več tednov zahteva odstop vlade, ki jo obtožuje spodkopavanja demokracije. Povod za proteste je bila aretacija sodnika, ker je na prostost izpustil opozicijskega aktivista, ki je bil pridržan brez naloga. Vlada je dejala, da je bilo sodnikovo dejanje politično, a da to ni bil osamljen incident. Predsednik Našid je naposled odstopil in dejal, da ne želi vladati z železno roko. Našid, ki je prišel na položaj leta 2008, je bil sam politični zapornik in borec za človekove pravice, na funkciji pa je nasledil Maumoona Abdula Gayooma, ki je 30 let v očeh mnogih vladal na avtokratski način. Našida naj bi nasledil sedanji podpredsednik Mohamed Wahid Hasan.
V nasilju v Siriji je včeraj po podatkih sirskih aktivistov umrlo najmanj 95 ljudi, od petka pa že več sto. Največ ljudi je umrlo v mestu Homs, ki ga vladne sile še naprej bombardirajo, 13 ljudi pa je umrlo v pokrajini Ildib na severozahodu države. Po Homsu so po navedbah aktivistov nameščeni ostrostrelci, primanjkuje pa tudi hrane in zdravil. Vlada označuje napad na Homs za akcijo proti teroristom, centru mesta se že približujejo tanki. Medtem poteka v Damasku veličasten sprejem ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki ga spremlja vodja ruske obveščevalne službe Mihail Fradkov. Režim predsednika Bašarja al Asada je rusko delegacijo sprejel z odprtimi rokami, saj je Rusija ena redkih držav, ki aktivno podpirajo sirsko vodstvo, tako diplomatsko kot s prodajo orožja.
Ravno orožarski posli pa so v veliki meri razlog, da je Rusija v soboto v Varnostnem svetu Združenih narodov glasovala proti resoluciji Arabske lige, ki je zahtevala odstop predsednika al Asada. Prodaja orožja Siriji naj bi namreč predstavljala sedem odstotkov celotne ruske prodaje orožja. Rusija ima poleg tega svojo edino pomorsko bazo v Sredozemlju ravno v sirskem pristanišču Tartus. Združene države Amerike so medtem zaprle svoje veleposlaništvo v Damasku in osebje preselile v jordansko prestolnico Aman.
Na zid jeruzalemskega samostana iz 11. stoletja so domnevno judovski skrajneži v hebrejščini napisali „smrt kristjanom“ in „cena“. Ta slogan se uporablja tudi v napadih na mošeje in palestinske domove na Zahodnem bregu kot opomin, kaj bo sledilo, če bo vlada na kakršenkoli način omejevala judovsko naseljevanje na zasedenem palestinskem ozemlju. Napadalci so poškodovali tudi dve vozili pred samostanom. Na Zahodnem bregu je okoli 4,5 odstotka Palestincev kristjanov, medtem ko je teh med Palestinci v Izraelu okoli 11 odstotkov. Legenda pravi, da je napadeni samostan, ki ga upravlja grška pravoslavna cerkev, zgrajen na mestu, kjer je raslo drevo, iz katerega je bil narejen Jezusov križ.
Medtem ko v Sloveniji in drugod po Evropi javnost bolj ali manj ostro nasprotuje nameram oblasti, da zvišajo upokojitveno starost na 65 oziroma 67 let, pa je švedski premier Fredrik Reinfeldt šel korak dlje. V pogovoru za švedski dnevnik Dagens Nyheter se je tako zavzel, da bi na Švedskem zvišali upokojitveno starost na 75 let. Reinfeldt je dejal, da se lahko Švedska le tako izogne nižanju pokojnin, s čimer pa se Švedi ne bi sprijaznili. Švedski premier je dodal, da bi kasnejše upokojevanje pomagalo iskalcem zaposlitve, starejšim od 55 let, saj bi bili za podjetja privlačnejši, ker bi predvidevali, da lahko delajo še naslednjih 20 let. Švedi morajo po Reinfeldtovem mnenju tudi dobiti možnost, da se v življenju izučijo za več kot en poklic. O švedski ideji smo govorili z Andrejem Zorkom, izvršnim sekretarjem Zveze svobodnih sindikatov Slovenije:
V Grčiji poteka splošna stavka javnih uslužbencev, ki pod sloganom „Dovolj je, ne zmoremo več“ protestirajo proti novim varčevalnim ukrepom. Zmanjšan je obseg javnega prometa, zaprte so številne šole in banke, v manjši meri delujejo tudi bolnišnice. Po podatkih policije naj bi se doslej zbralo okoli 14.000 ljudi, največ ljudi pa se pričakuje na osrednjem atenskem trgu Sintagma pred parlamentom. Evropska komisija je kljub prej omenjenemu sloganu grških sindikatov prepričana, da Grčija ni pokazala zadostne pripravljenosti na reševanje dolžniške krize. Podpredsednica Evropske komisije Neelie Kroes je tako dejala, da postaja grška mantra: „ne moremo, ne želimo“, in dodala, da ni nobene garancije, da se Grčija premika v pravo smer. Grška vlada je na zahtevo upnikov obljubila znižanje števila delovnih mest v javnem sektorju letos za 15.000, Evropska unija in Mednarodni denarni sklad pa poleg tega zahtevata tudi znižanje minimalne plače, ki trenutno znaša 751 evrov.
Potem ko je varuhinja človekovih pravic pred nekaj dnevi na pobudo posameznika, ki je zaprosil za oceno, ali obrezovanje fantkov predstavlja poseg v otrokove pravice, še zlasti če je opravljeno le iz verskih razlogov in ni utemeljeno z zdravstvenimi razlogi, podala stališče, da obrezovanje iz nemedicinskih razlogov ni dopustno in predstavlja protipraven poseg v otrokovo telo, sta se na stališče odzvali tako Islamska skupnost kot Slovenska muslimanska skupnost. Preden preidemo na njun odziv, pa poslušajmo utemeljitev stališča varuhinje, ki ga je za nas posredoval namestnik varuhinje Tone Dolčič:
Islamska skupnost je stališče varuhinje označila za diskriminacijo verske svobode, prav tako pa po njihovo budi strah pred novo inkvizicijo. Islamsko skupnost smo prosili za komentar, a so sporočili, da izjav za medije trenutno ne dajejo. Podobno mnenje glede stališča varuhinje imajo v Slovenski muslimanski skupnosti, kjer pa so za nasprotovanje relativizirali univerzalne človekove pravice, ki da niso planetarno usklajene. Tako so v odzivu na svoji spletni strani zapisali še, citiramo: „Človekove pravice, ki jih zagovarja Varuh, bodo morda jutri precej drugačne kot danes, medtem ko se vrednote monoteističnih verstev ne spreminjajo že tisočletja“, konec citata.
Na petkovi izredni seji bo Državni zbor odločal o imenovanju ministrske ekipe nove vlade, potrdil bo mandate nadomestnim poslancem in razpisal referendum o družinskem zakoniku. Janez Janša je namreč v soboto vložil predlog 12-članske vladne ekipe, a ker je med kandidati za ministre sedem poslancev, bo moral parlament po njihovem imenovanju potrditi mandate nadomestnim poslancem. To bo Državni zbor storil že na petkovi seji. Ker je Civilna iniciativa za družino in pravice otrok v petek vložila potrebne podpise za razpis referenduma o družinskem zakoniku in mora parlament referendum razpisati v sedmih dneh, bodo poslanci in poslanke to storili v petek. Ni sicer znano, kdaj bo referendum tudi izveden.