Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
KROFF LONDONSKE POLICIJE (714 bralcev)
Sreda, 8. 2. 2012
Urh



Posebna enota londonske policije je v Londonu aretirala 158 oseb, osumljenih sodelovanja v nasilnih izgredih, ki so lani avgusta pretresali britansko prestolnico. Aretirane sumijo napadov, ropov, preprodaje mamil in pranja denarja, so sporočili s policije. Aretacije naj bi bile odgovor londonske policije na izbruhe nasilja in plenjenja, ki so poleti zajeli največje mesto Velike Britanije. Sprožila jih je smrt moškega v severnem londonskem okrožju Tottenham, ki je podlegel strelom policistov. Med drugim pa so protesti verjetno izbruhnili tudi zaradi slabe socialne politike Velike Britanije in ne samo zaradi razlogov, ki jih navaja tamkajšnja policija.

Evrska skupina bo morda o drugem programu pomoči Grčiji razpravljala v četrtek, a sestanek uradno še ni potrjen, saj finančni ministri držav v območju evra čakajo na razplet pogajanj mednarodnih posojilodajalcev in grških oblasti o novih varčevalnih ukrepih ter na dogovor zasebnih upnikov in Aten o delnem odpisu grškega dolga. Sestanek evrske skupine je bil sicer sprva predviden za ponedeljek in nato za danes. V Evropski komisiji v Bruslju pa so vnovič poudarili, da potrebujejo finančni ministri držav v območju evra za sestanek na mizi nekaj konkretnega – kar naj bi predstavljal dogovor z zasebnimi upniki o delnem odpisu dolgov Grčiji in jasnost zavez Grčije v okviru drugega programa finančne pomoči. Mednarodni posojilodajalci, trojka Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada se z grškimi oblastmi v Atenah pogajajo o zavezah, ki jih mora Grčija sprejeti v zameno za drugo javno pomoč v višini 130 milijard evrov.

Evropski komisar za notranji trg Michel Barnier je v Bruslju poudaril, da bi bilo treba o smiselnosti evropskega davka na finančne transakcije prepričati vseh 27 članic Evropske unije. S tem se je odzval na pobudo devetih članic unije za čimprejšnjo uvedbo tega davka, ki nakazuje možnost okrepljenega sodelovanja na tem področju. Devet članic Unije, med njimi tudi Nemčija, Francija in Italija, se je v skupnem pismu zavzelo za čimprejšnjo uvedbo omenjenega davka, ki je po njihovem mnenju nujen za zagotovitev pravičnega prispevka finančnega sektorja pri kritju stroškov krize ter za boljšo ureditev finančnih trgov. Slovenija se pobudi ni pridružila. Finančni minister v odhodu Franc Križanič je novembra lani povedal, da je za Slovenijo davek smiselno uvesti na globalni ravni ali vsaj po celotni Evropski uniji, zgolj uvedba davka v območju evra pa ne bi bila najboljša rešitev.

Urad Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za demokratične institucije in človekove pravice, ki je lani nadziral predčasne parlamentarne volitve v Sloveniji, v poročilu ugotavlja, da ima Slovenija dober pravni okvir, ki zagotavlja izvedbo demokratičnih volitev, Hkrati pa je tudi opozoril na nekaj pomanjkljivosti. V poročilu so kritični do ureditve na področju financiranja strank in volilne kampanje, saj ocenjujejo, da je sistem netransparenten in da ni zagotovljenega instituta, ki bi bil pristojen za temeljit nadzor financiranja. Ugotavljajo pa, da je bil osnutek zakonodaje, ki bi zagotovil večjo preglednost in odgovornosti na tem področju, že pripravljen, a ga Državni zbor še ni sprejel.



Komentarji
komentiraj >>