Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Feminizmi v dobi revizionizma / Ženske v znanosti (1513 bralcev)
Sobota, 11. 2. 2012
Tea



V tokratni oddaji o "stebrih našega zaledja" in razstavi Slovenke v dobi moderne v Muzeju novejše zgodovine Slovenije ter o "steklenih stropovih" v naravoslovju in letošnji podelitvi štipendij Za ženske v znanosti. Sledijo napovedi feminističnih dogodkov, ki se upirajo v hišo zaprtim metaforam.
(Na fotografiji plakat Alenke Gerlovič iz leta 1945.)

V tokratni oddaji o "stebrih našega zaledja" in razstavi Slovenke v dobi moderne v Muzeju novejše zgodovine Slovenije ter o "steklenih stropovih" v naravoslovju in letošnji podelitvi štipendij Za ženske v znanosti. Sledijo napovedi feminističnih dogodkov, ki se upirajo v hišo zaprtim metaforam.

Ker danes v Sektorju Ž potujemo skozi čas, začnimo s komadom, posvečenim Orlandu/Orlandi Virginie Woolf, ki je živel/a dobrih štiristo let. Vzet je iz dunajske burleske Orlanding the Dominant, v kateri je sodelovala tudi Eva Jantschitsc alias Gustav.

Feminizmi v dobi revizionizma
Pred Muzej novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani stoji tank. Če se roza poslopju za njim približate pod pravim kotom, tankovska cev deloma prekrije plakat za razstavo Slovenke v času moderne in tako lahko z malo domišljije naslov preberete kot Slovenke v času tankov.

Militaristično-nacionalni kontekst za razstavo, ki zaobjema dobrih sto let od "pomladi narodov" leta 1848 do konca druge svetovne vojne, ni napačen. Čeprav feministična gibanja običajno povezujejo z mirovništvom in antinacionalizmom, bi laik po ogledu razstave lahko brez težav sklenil, da so se angažirane ženske v drugi polovici 19. stoletja in v začetku 20. stoletja ukvarjale predvsem z utrjevanjem nacionalne zavesti in zbiranjem goldinarjev, kron, vinarjev, dinarjev, lir in mark za vojne invalide.

Kar seveda ni res. Težava je v tem, da je razstava osredotočena na usodo posameznic, ne na širše družbene okoliščine, v katerih so delovale, zato je iz zbirke resnično presunljivih zgodb o pogumu in požrtvovalnosti žensk, ki so orale ledino na področju dobrodelnosti, politike, šolstva, zdravstva, znanosti, kulture, umetnosti, mode in športa, težko razbrati širši kontekst: tako družbenega kot dejstvo, da so posameznice delovale v okviru ženskih in feminističnih skupin.

Obiskovalka lahko družbene, ekonomske in politične razmere izpelje iz razstavljenih razglasov z zahtevami ženskih društev, združenj, zvez in alians, ki so delovale v Avstrijskem cesarstvu, Avstrijsko-Ogrski monarhiji, med prvo svetovna vojno, v Kraljevini SHS oziroma prvi Jugoslaviji ter med drugo svetovno vojno. A najprej mora zaupati kustosinji Mateji Tominšek Perovšek, da je s svojo strokovno ekipo izbrala arhivsko gradivo, ki žensko gibanje predstavlja v vsej njegovi ideološki raznolikosti in konfliktnosti.

Naloga ni bila lahka, saj se je v SFRJ in po letu 1991 ta ideološka raznolikost prikazovala zelo selektivno. Če je oblast v socialistični Jugoslaviji vse feminizme – meščanskega (liberalnega), proletarskega (levega) in religioznega (konservativnega) – zavrnila kot napačno ideologijo, smo po razpadu Jugoslavije doživeli dva tipa revizionizma.* Na eni strani je ponovno zaživelo patriarhatu podložno "ženstvo", ki se sklicuje na tradicijo, naravo, boga in nacijo in tako kot Ženska zveza stranke Nova Slovenija etnonacionalistične oziroma osamosvojitvene težnje iz začetka devetdesetih legitimira kar s konceptom meščanskega nacionalizma iz začetka 20. stoletja. (Na odprtju razstave Slovenke v dobi moderne smo lahko občudovale tudi avbe na glavah članic nekega folklornega društva.)

Na drugi strani je od leta 1991 na delu tranzicijska oziroma liberalno-demokratična revizija feminizma, ki se opira na delo liberalnih salonskih feministk. Te so si prizadevale za vključitev v bolj emancipirano in civilizirano evropsko "družino", ki bi nas končno ločila od balkanskih barbarov. (In ja, v spremnem besedilu k razstavi se kustosinja sklicuje na "zahodnoevropski duhovni svet", ne na panslovanske ideale tistega časa, med vrednotami, za katere so si prizadevale domače feministke prvega vala, pa na prvem mestu omenja svobodo in strpnost, šele potem prideta na vrsto tudi solidarnost in enakopraven položaj v družbi. Tega, ali ima v mislih politično ali ekonomsko enakopravnost, ne izvemo.)

Nenazadnje zmoti tudi govor o Slovenkah v času, ko je domovina segala od Dunaja do Trsta. Ne zato, ker so se Slovenci kot nacionalno telo začeli oblikovati šele z revolucijo leta 1848. Bolj me je zmotilo dejstvo, da so kustosinje na ta način "izbrisale" mednarodno oziroma kar transnacionalno dimenzijo tistih feminističnih struj, ki čez mejo niso videle sovražnika, temveč zaveznice v boju proti patriarhatu z militarizmom in nacionalizmom vred.

Kljub naštetim pomislekom je razstava vredna ogleda – že zato, ker je pred pozabo rešila feministične zahteve posameznih skupin, ki so še danes aktualne. Recimo, v programu Feministične alianse Kraljevine SHS najdemo zahtevo za odpravo dvojne morale, za enakopravnost v zasebnem in javnem življenju, za priznanje materinstva in gospodinjstva kot "produktivnega poklica", za enako plačilo za enako delo, za enake možnosti pri opravljanju vseh poklicev in za ustanovitev ženske zbornice. Lahko jih beremo kot opomin, da je pred nami, feministkami, še veliko dela, in kot argument proti splošnemu mnenju, da je feminizem dandanes passe.

Razstavo si lahko ogledate do 3. maja, naslednje predavanje v seriji, ki poteka že od odprtja oktobra lani, pa bo na sporedu naslednji četrtek (16. februarja) ob 18h, ko bo Igor Zemljič govoril o reprezentacijah ženske deviantnosti v slovenskem časopisju pred prvo svetovno vojno. Naslov predavanja se glasi "Pošlji mi kaj takega, da bom fentala dedca".


*Povzeto po: Jelena Petrović: "Društveno-političke paradigme prvog talasa jugoslovenskih feminizama", v: ProFemina: Jugoslovenski feminizmi (Beograd, 2011), str. 59-80. Povezava (PDF).


Za ženske v znanosti
Pretekli mesec so podelili tri štipendije mladim znanstvenicam v okviru nacionalnega programa Za ženske v znanosti, ki jih podeljujejo že od leta 2006. Nagrada na naciolnalni ravni je del širšega UNESCO L'Oreal For Women in Science partnerstva, ki podeljuje mednarodne štipendije mladim raziskovalkam za njihovo raziskovalno delo v tujino in mednarodne nagrade že uveljavljenim znanstvenicam za izjemne dosežke v znanosti.

V oddalo smo tokrat poklicale prejemnico štipendije za leto 2012, Nino Erčulj, ki se v okviru doktorske disertacije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ukvarja z raziskovanjem farmakogenetike zdravljenja raka, in sicer levkemije in limfoma pri otrocih ter malignega mezotelioma. Namen njenih raziskav je odkriti genetske dejavnike, na podlagi katerih bi lahko predvideli odziv posameznika na predpisano terapijo. Poznavanje teh genetskih dejavnikov pa bi v klinični praksi pomagalo pri izbiri oziroma prilagoditvi terapevtske sheme tako, da bi zmanjšali toksičnost zdravljenja ter izboljšali preživetje bolnikov.

Nina Erčulj se na svojem področju ne sooča z eksplicitnimi problemi, vezanimi na diskriminacijo po spolu, kar je potrdila tudi druga dobitnica štipendije Maja Pociecha [Počeha]. Kljub sorazmerno enakopravnim možnostim sodelovanja pri znanstvenih raziskavah za ženske v Sloveniji, pa Nina Erčulj opaža težave pri zaposlitvi znanstvenic in javni promociji njihovega dela.



Za tiste, ki se sprašujete, kaj ima L'Oreal opraviti z znanostjo, smo vam predvajale komad Vive la Fete Maquillage.

Napovedi
Danes ob 20h v Pokrajinskem muzeju Celje (Almina soba) monodrama o življenju slikarke in pisateljice Thee Gammelin Moje Življenje z Almo Karlin (Thea Schreiber Gammelin) v režiji Michaela Green Alujevića.

Danes ob 20h v ljubjanskem Gledališču Glej ponovitev drame Svinje v režiji Renata Vidič.

Koncerti:
20.2. Karlovčec - N'toko – Genta - Vanzan (SI/IT), Menza pri Koritu
23.2. Lollobrigida (HR/SI), Nipplepeople (HR), Kino Šiška
24.2. Punčke (HR), Menza pri Koritu

7.-10. marec: 13. mednarodni feministični in queerovski festival Rdeče zore, AKC Metelkova mesto, Galerija Kapelica in Kiberpipa;
7.3. Blockshot (D), Ludovik Material, Menza pri koritu
8.3. Tune Yards (ZDA), Kiuriki, Menza pri koritu
9.3. Sookee (D), EsRap (A), Klub Gromka
10.3. Joko Ono, Petnaesti Čeh (HR), Klub Gromka

Iz feminističnih logov vas toplo pozdravljata Tea H. in Ida H.


Komentarji
komentiraj >>